Novigrad, Istra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Novigrad, Istra
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 2629 (2001)
Mesto: Novigrad
Županija: Istrska županija Istrska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Koordinati: Novigrad, Istra 45°19′00″N, 13°33′50″E

Novigrad se nahaja v državi Hrvaška
Novigrad
Novigrad (Hrvaška)

Novigrad (italijansko Cittanova) je mesto, pristanišče in turistično središče v Istri (Hrvaška), ki upravno spada pod Istrsko županijo

Geografija[uredi | uredi kodo]

Novigrad leži na zahodni obali Istrskega polotoka, južno od Umaga ob cesti, ki pvezuje Novigrad s Porečem, od katerega je odaljen okoli 16 km. S severne strani ga zapira zaliv reke Mirne, ki se tu izliva v Jadransko morje.

V kraju je manjše pristanišče in dve marini: Marina Novigrad in Marina Nautika. Marina Novigrad ima 70 privezov v morju in 40 mest na kopnem 5 tonsko dvigalo ter 30 tonski travellift. Globina morja je do 2,2 m. Marina Nautika pa ima 364 privezov v morju in 100 mest na kopnem ter 80 tonsko dvigalo (travellift).[1]. Globina morja je od 5 do 3 m. Privez je mogoč tudi na okoli 90 m dolgem valobranu, na koncu katerega stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: BRB DBl 5s. Nazivni domet svetilnika je 6 milj.

Naselja[uredi | uredi kodo]

K mestu Novigrad je vključenih pet naslednih naselj; Antenal-Antenal, Bužinja- Businja, Dalja-Daila, Mareda-Mareda, in Novigrad-Citanova. Novigrad kot mesto je v precejšni meri ohranil starodavni videz z značilnimi ozkimi ulicami, majhnimi trgi, številnimi starimi zgradbami v gotskem, renesančnem in baročnem slogu. Novigrad je bil več stoletij sedež škofije. Med najpomebnnejšimi zgodovinskimi spomeniki je katedrala, pravzaprav bazilika. V mestecu se je ohranilo tudi nekdanji obzidje z dvema okroglima stolpoma.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Novigrad

Rimsko mesto, ki je stalo na širšem območju današnjega Novigrada, se omenja že v 6. stol. pod imenom Neopolis. Današnji Novigrad, ki se je v srednjem veku razvil na otočku pred obalo in se v 18. stol. spojil s kopnim, je bil od 1270 v beneški posesti na Jadranu. Leta 1687 so mesto upostošili Turki. Po upostošenju so mesto obnovili, tako da je ohranil svojo srednjeveško urbano strukturo z ozkimi zavitimi uličicami. Delno je ohranjen tudi sistem srednjeveških fortifikacij. Bazilika sv. Pelagija, ki je bila zgrajena v 8. stol., in je bila temeljito pregrajena v 15. in 16. stol., ima pod prezbiterijem poznoromansko kripto. Mestna loggia in nekatere druge stavbe so zgrajene v gotskem slogu. V hiši Urizzi je shranjen lapidarij z zbirko antičnih in srednjeveških fragmentov.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1303 1404 1277 1372 1520 1645 2221 1502 1476 1115 1393 1710 1930 2522 2629

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]