Novigrad, Istra
| Novigrad, Istra | |
|---|---|
| Država: | |
| Število prebivalcev: | 2629 (2001) |
| Mesto: | Novigrad |
| Županija: | |
| Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. | |
Novigrad (italijansko Cittanova) je mesto, pristanišče in turistično središče v Istri (Hrvaška), ki upravno spada pod Istrsko županijo
Vsebina |
Geografija [uredi]
Novigrad leži na zahodni obali Istrskega polotoka, južno od Umaga ob cesti, ki pvezuje Novigrad s Porečem, od katerega je odaljen okoli 16 km. S severne strani ga zapira zaliv reke Mirne, ki se tu izliva v Jadransko morje.
V kraju je manjše pristanišče in dve marini: Marina Novigrad in Marina Nautika. Marina Novigrad ima 70 privezov v morju in 40 mest na kopnem 5 tonsko dvigalo ter 30 tonski travellift. Globina morja je do 2,2 m. Marina Nautika pa ima 364 privezov v morju in 100 mest na kopnem ter 80 tonsko dvigalo (travellift).[1]. Globina morja je od 5 do 3 m. Privez je mogoč tudi na okoli 90 m dolgem valobranu, na koncu katerega stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: BRB DBl 5s. Nazivni domet svetilnika je 6 milj.
Naselja [uredi]
K mestu Novigrad je vključenih pet naslednih naselj; Antenal-Antenal, Bužinja- Businja, Dalja-Daila, Mareda-Mareda, in Novigrad-Citanova. Novigrad kot mesto je v precejšni meri ohranil starodavni videz z značilnimi ozkimi ulicami, majhnimi trgi, številnimi starimi zgradbami v gotskem, renesančnem in baročnem slogu. Novigrad je bil več stoletij sedež škofije. Med najpomebnnejšimi zgodovinskimi spomeniki je katedrala, pravzaprav bazilika. V mestecu se je ohranilo tudi nekdanji obzidje z dvema okroglima stolpoma.
Zgodovina [uredi]
Rimsko mesto, ki je stalo na širšem območju današnjega Novigrada, se omenja že v 6. stol. pod imenom Neopolis. Današnji Novigrad, ki se je v srednjem veku razvil na otočku pred obalo in se v 18. stol. spojil s kopnim, je bil od 1270 v beneški posesti na Jadranu. Leta 1687 so mesto upostošili Turki. Po upostošenju so mesto obnovili, tako da je ohranil svojo srednjeveško urbano strukturo z ozkimi zavitimi uličicami. Delno je ohranjen tudi sistem srednjeveških fortifikacij. Bazilika sv. Pelagija, ki je bila zgrajena v 8. stol., in je bila temeljito pregrajena v 15. in 16. stol., ima pod prezbiterijem poznoromansko kripto. Mestna loggia in nekatere druge stavbe so zgrajene v gotskem slogu. V hiši Urizzi je shranjen lapidarij z zbirko antičnih in srednjeveških fragmentov.
Demografija [uredi]
| Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 1303 | 1404 | 1277 | 1372 | 1520 | 1645 | 2221 | 1502 | 1476 | 1115 | 1393 | 1710 | 1930 | 2522 | 2629 |
Viri in opombe [uredi]
Glej tudi [uredi]
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Novigrad, Istra |