Oprtalj
Oprtalj | ||
|---|---|---|
Naselje in občina | ||
 | ||
| ||
  Oprtalj Položaj Oprtalja na Hrvaškem | ||
| Koordinati: 45°22′58″N 13°49′27″E / 45.38278°N 13.82417°E | ||
| Država |  Hrvaška | |
| Županija |  Istrska | |
| Upravljanje | ||
| • župan | Aleksander Krt | |
| Nadm. višina | 361 m | |
| Prebivalstvo (2001) | ||
| • Skupno | 118 | |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
| Poštna številka | 52428 Oprtalj | |
| Omrežna skupina | +385 (52) | |
| Avtomobilska oznaka | PU | |
| Spletna stran | [www.oprtalj.hr www.oprtalj.hr] | |
Oprtalj (italijansko Portole) je Istrsko naselje z nekaj nad 100 prebivalci na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Lega[uredi | uredi kodo]
Oprtalj leži v severnem delu osrednje Istre na nadmorski višini 361 m okoli 27 km vzhodno od Buj ob cesti Buje-Šterna-Livade-Motovun.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Kraj je znan po številnih kulturno-zgodovinskih spomenikih. Zgrajen je na mestu, kjer je stala prazgodovinska utrdba. Nepretrgano je poseljen od antike, kar dokazujejo predmeti najdeni z arheološkimi izkopavanji. V srednjem veku je bil v posesti raznih fevdalnih rodbin, leta 1209 je postal last oglejskega patriarha, med leti 1420 do 1797 pa benečanov, ki so tukaj postavili obrambno linijo v Istri. Srednjeveški fortifikacijski sistem se je ohranil do danes v sklopu kasneje zgrajenih objektov. Naselje je ohranilo staro podobo z ozkimi ulicami, malimi trgi in podhodi. Nekatere hiše so vgrajene v srednjeveško obzidje. Župnijska cerkev sv. Jurja je poznogotska triladijska stavba zgrajena leta 1526, delo Mojstra iz Kranja, ter v 17. stoletju povečana, s samostojnim zvonikom postavljenim leta 1746. V zvoniku so zvonovi vliti leta 1455, 1466 in 1788. Cerkev ima mrežast obok in novo pročelje. Notranja oprema in poslikave so baročni. Oltarna slika Sv. Jurja je delo italijanskega slikarja Baldassarea D'Anne z začetka 17. stoletja.[1] Izven obzidja stojita renesančna mestna loža iz 17. stoletja z lapidarijem in kapelo z delno ohranjenimi freskami iz 16. stoletja, delo mojstra Antona iz Padove. Pod naseljem stoji kapela sv. Marije Malene, v kateri je leta 1471 nekatere freske naslikal Mojster Klering iz Kopra.[2]
Demografija[uredi | uredi kodo]
| Pregled števila prebivalcev po letih[3] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 2667 | 2825 | 619 | 610 | 587 | 762 | 3271 | 3138 | 293 | 223 | 169 | 104 | 87 | 104 | 118 |
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Enciklopedija leksikongrafskog zavoda. Leksikonografski zavod FNRJ, Zagreb 1955-1964.
- ↑ Hrvatski biografski leksikon. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 2009.
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
| Mesta |  | |
|---|---|---|
| Občine | ||
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
