Pićan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pićan
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 315 (2001)
Občina: Pićan
Županija: Istrska županija Istrska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Pićan (italijansko Padena) je nekdanje srednjeveško mestece (danes vas) v centralni Istri in sedež istoimenske občine v Istrski županiji na Hrvaškem, 12 km jugovzhodno od Pazina.

Geografski položaj[uredi | uredi kodo]

Tipično istrsko naselje se nahaja na vrhu griča z nadmorsko višino 360 m, visoko nad tesno dolino Raše in širno planjo izsušenega Čepićkega jezera. Obdajajo ga polja in vinogradi. Glavne dejavnosti sta živinoreja in poljedelstvo. Naselbina nima pravilne geometrijske strukture, lahko pa jo razdelimo na stari in novi del, ki ju ločuje glavna cesta. Stari del s strnjeno gradnjo in ozkimi ulicami sestavljajo glavni mestni trg, mestna vrata, cerkev sv. Roka in župnijska cerkev Marijinega oznanjenja.

Železniška postaja na progi Divača - Pulj je Potpićan. V bližini poteka regionalna cesta Pazin - Kršan - Vozilići.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sedanja naselbina se nahaja na mestu predzgodovinske naselbine. V času Rimskega imperija je tod stala vojaška utrdba z imenom Petina. Pićan je bil sestavni del Pazinske grofije do leta 1374, ko je prišel pod oblast Habsburžanov. Leta 1508 je bil za kratek čas pod upravo Benetk, ko je beneška vojska zavzela Pazin.

Od pozne antike (od 5. stoletja) pa do leta 1788, torej polnih 1300 let, je bil tu sedež edine škofije v notranjosti Istre.

V srednjem veku je Pićan obdajalo obzidje, katerega deli so ponekod še danes vidni, mestece je imelo lastno upravo. Ohranjena je škofijska palača iz 16. stoletja, utrjena mestna vrata so iz 14. stoletja, obnovljena so bila leta 1613. Pred njimi se nahaja park, v katerem je skulptura iz leta 1714.

S strani nekdanje občine Labin (katere sestavni del je bil do leta 1993), je bil Pićan leta 1962 razglašen za kulturni spomenik.

V mestecu je deloval poslednji samostan u Evropi, v katerem so pri bogoslužju in pisavi uporabljali glagolico.

Škofija Pičan[uredi | uredi kodo]

Po legendi naj bi bil prvi tukajšnji škof Nicefor, katerega telo danes počiva v Umagu, relikvija njegove roke pa naj bi bila po njegovi želji hranjena v Pićnu. Najbolj znani pićanski škof je bil Antonio Zara, svetovalec cesarja Ferdinanda III.

Sedanja župnijska triladijska cerkev stoji na mestu prejšnje katedrale iz 14. stoletja, preurejena je bila v letih 1608-1613, sedanjo podobo pa je dobila leta 1753. Glavni oltar krasi slika Marijinega oznanjenja, delo znanega slikarja Valentina Metzingerja iz leta 1738. Na cerkvenem tlaku so nagrobne plošče, pod katerimi so pokopani tukajšnji škofje.

48 m visok cerkveni zvonik, ki je ločen od cerkvene stavbe, je tretji najvišji v Istri.

V zakladnici in župnijskem muzeju so shranjeni kelihi iz 15. stoletja in monštranca iz 16. stoletja, pa tudi edinstvena zgodnjegotska zakristijska omara iz leta 1741, izdelana iz krivljene orehovine, s pozlačenimi ornamenti. Posebej dragocen je škofovski plašč, izvezen z zlato nitko, darilo cesarice Marije Terezije.

Škof Martin iz Pićna je bil sredi 15. stoletja tudi generalni vikar za vso Kranjsko in je stoloval v Ljubljani, še preden je bila nekaj let kasneje ustanovljena ljubljanska škofija.

Senjsko-Modruški škof Boštjan Glavinić de Glamoć (* 1630, † 1697) rojen v Potpićnu, je pokopan v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah.

Kultura[uredi | uredi kodo]

V mestu vsako leto organizirajo LegendFest. To je festival narodnih pravljic in pripovedk, običajev, legend in bajk Istre v različnih umetnostnih izrazih, od koncertov, gledaliških predstav na prostem, performans-ov, slikarskih razstav, domišljijskih instalacij itd. Festival traja dva dni.

Ljudje, povezani s Pićnom[uredi | uredi kodo]

V Pićnu se je rodil:

Druge znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Romanska cerkvica sv. Mihovila se nahaja ob robu pokopališča. Na njenem portalu je izklesan grb mesta Pićan. V njej so ohranjene freske iz 14. stoletja, na katerih je viden vpliv nemške grafike.

Pićan je znan tudi po odličnih vinih, ki jih je na svojem edinem obisku pohvalil tudi nekdanji avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
2004 2072 767 508 615 615 2469 2660 457 403 385 311 296 316 315

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]