Avstro-ogrska vojna mornarica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Avstro-ogrska vojna mornarica
Kaiserliche und königliche Kriegsmarine
Austria-Hungary-flag-1869-1914-naval-1786-1869-merchant.svg

Zastava avstro-ogrske vojne mornarice
Dejavna: 1867–1918
Država: Avstro-Ogrska Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg
Velikost: 4 dreadnought bojne ladje
9 Pred-dreadnought bojnih ladij
4 Obalno-zaščitne ladje
3 oklepne križarke
6 lahkih križark
30 rušilcev
36 torpednih čolnov
6 podmornic
Struktura poveljstva: vodja pomorskega odseka vojnega ministrstva, admiral flote
Moto: INDIVISIBILITER AC UNSEPARABILITER (nedeljivi in neločljivi)
Konflikti: bitka pri Visu
I. svetovna vojna
Znani poveljniki: Wilhelm von Tegetthoff
Anton Haus
Miklós Horthy de Nagybanya

Avstro-ogrska vojna mornarica ali Cesarska in kraljeva vojna mornarica (nemško Kaiserliche und Königliche Kriegsmarine ali k.u.k Kriegsmarine) je bila pomorski del avstro-ogrskih oboroženih sil, katere naloga je bila skrb za vzdrževanje, urjenje in opremo bojno pripravljenih pomorskih sil, za obrambo vzhodnih obal Jadranskega morja, Trsta, Istre, Dalmacije ter jadranskih otokov.

Vojna mornarica je bila ustanovljena že pred razglasitvijo dvojne monarhije leta 1867 ter je delovala vse do konca 1. svetovne vojne. Pred letom 1867 so avstrijske vojne ladje pripadale Avstrijskemu cesarstvu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Viceadmiral Hans Birch von Dahlerup je leta 1850 pripomogel, da so prenesli sedež vojne mornarice iz Benetk (danes Italija) v Pulj (danes Hrvaška). Leta 1854 je poveljstvo nad njo prevzel brat cesarja Franca Jožefa, Ferdinand Maksimilijan (1832-1867). Kapitanu fregate, kasnejšemu viceadmirallu Wilhelmu von Tegetthoffu je leta 1860 uspelo, da so v ladjedelnicah v Trstu, Kraljevici, Reki in Pulju zgradili najmodernejše vojaške ladje tistega časa. Pomorsko vojaško izobrazbo so častniki dobili na Cesarski pomorski akademiji na Reki, ki je bila ustanovljena leta 1852.

Februarja 1918 so se uprli mornarji v Boki Kotorski, ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, admirala Njegovana, na položaju zamenjal admiral Horthy.

vojna luka Pulj 1890

Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal Državi SHS, vendar je celotno ladjevje po rapalski mirovni pogodbi pripadlo Italiji.

Prva svetovna vojna (ob mobilizaciji)[uredi | uredi kodo]

glej: Seznam vojaških plovil avstro-ogrske vojne mornarice

Avstrijsko mornariško vojno letalstvo[uredi | uredi kodo]

Avgusta 1916 je mornarica ustanovila Cesarski in kraljevi mornariški zračni korpus (K.u.K. Seeflugwesen). Kasneje so ga leta 1917 preimenovali v K.u.K. Seefliegerkorps. Prvi piloti so bili mornariški častniki, ki so končali osnovno šolanje na letališčih v Dunajskem Novem mestu in Spodnji Avstriji, kjer je tudi Terezijanska vojaška akademija. Najprej so jih dodelili bojnim ladjam razreda Tegetthoff. Kasneje so piloti služili na letališčih v Albaniji in južni Dalmaciji: Berat, Kavaja, Tirana, Skadar in Igalo. Letalstvo je imelo letališče tudi v Podgorici.

Po bitki pri Kobaridu 12. novembra 1917 so avstro-ogrske sile zavzele Feltre. Blizu sta bili tudi dve vojaški letališči, v Arsièju in Fonzasu. Tu je bilo glavno oporišče za avstrijske pomorske pilote. Letalstvo je uporabljalo večinoma prirejena nemška letala, nekaj izpeljank pa so zgradili sami. V rabi so bila naslednja pomembnejša letala:

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Barovič, Jože. Mornarica dvojne monarhije v I. svetovni vojni. (COBISS)
  • Freivogel, Zvonimir. Austrougarski bojni brodovi I. svjetskog rata, Austro-Hungarian Battleships of World War One. Rijeka, 2003. (COBISS)
  • Sondhaus, Lawrence. The Naval Policy of Austria-Hungary, 1867-1918 : Navalism, Industrial Development, and the Politics of Dualism. West Lafayette, 1994.
  • Donko, Wilhelm, "A Brief History of the Austrian Navy", published by epubli.de GmbH Berlin 2012, ISBN: 978-3-8442-2129-9 ; 120 pages (English) - printed version and e-book

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]