Sečovlje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sečovlje
Zemljevid: 45°28′31.81″N, 13°37′0.72″E
Najdi.si, Geopedia.si
Država: Zastava Slovenije Slovenija
Nadmorska višina: 2,4 m
Število prebivalcev: 584
Poštna št./pošta: 6333 Sečovlje
Občina: Piran
Pokrajina: Primorska
Statistična regija: Obalno-kraška regija
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Sečovlje je naselje v Občini Piran. Nekdanje solinarsko naselje, zadnji slovenski kraj ob Zahodnoistrski obali, leži ob vzhodnem robu solin, središče kraja je ob cerkvi Sv. Martina iz leta 1822. Leta 1986 so tukaj uredili športno in turistično letališče, današnje mednarodno letališče Aerodrom Portorož.

Vsebina

[uredi] Zgodovina

Arheološke najdbe in pisni viri omenjajo kraj že v rimskem času, bližnje soline pa že v 12. stoletju. Pridelovanje soli so modernizirali v 14. stoletju, razcvet pa so doživele v času Avstro-Ogrske. Sečoveljske soline so nekoč obsegale 508 ha in od 24. aprila (Sv. Jurij) do 24. avgusta (Sv. Jernej) preživljale okoli 500 družin, ki so živele v solinarskih hišah. Ena od njih je sedaj Muzej solinarstva, celotno območje pa je razglašeno za krajinski park.

[uredi] Promet

Magistralna cesta se južno od Sečovelj odcepi proti kraju Dragonja, notranjemu delu slovenske Istre in nato pred mostom čez reko Dragonjo prečka slovensko-hrvaško državno mejo (mednarodni mejni prehod Dragonja).

[uredi] Benediktinski samostan Krog

Preteklost Kroga, imenovanega tudi Višina, sega v neznano preteklost, njegov položaj na vrhu grebena med rekama Drnico in Dragonjo nad ledenodobno ravnico pod seboj, daje slutiti pisano verigo poselitev, katere predzgodovino kronist Luigi Perentin umešča vsaj dva do tri tisoč let v preteklost. Ilirsko gradišče, rimska utrdba, grajsko poslopje, kaštelir, pozneje samostan. Zemljevid solin iz leta 1139 že prikazuje Krog, zapisi ga omenjajo kot villo franco, prosto vas, ki ni plačevala dajatev fevdalnemu gospodu. Samostanska cerkev je posvečena sv. Onofriju, katerega čaščenje so v te kraje prinesli Bizantinci in križarji. Benediktinci so poslopja in 775 ha zemljišč prejeli z oporoko grofa Francesca Grisonija, po smrti njegovega edinca. Samostan je deloval do leta 1945, ko so ga zapustili zadnji menihi.

[uredi] Rudnik Sečovlje

V kraju je med leti 1935 in 1972 deloval rudnik črnega premoga, z globino rovov 3635 m.

[uredi] Zunanje povezave

[uredi] Glej tudi



Osebna orodja
Imenski prostori
Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih