Padna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Padna
Padna is located in Slovenija
Padna
Padna
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°29′29.45″N 13°41′3.24″E / 45.4915139°N 13.6842333°E / 45.4915139; 13.6842333Koordinati: 45°29′29.45″N 13°41′3.24″E / 45.4915139°N 13.6842333°E / 45.4915139; 13.6842333
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Piran
Nadmorska višina 208,4 m
Prebivalstvo
 • Skupno 156
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6333 Sečovlje
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Padna (italijansko Padena) je naselje v Občini Piran.

Padna leži na Šavrinskem gričevju. Od tam je mogoče videti morje in najvišje vrhove slovenskih Alp. Na pomolu strme in razgledne vzpetine je cerkev sv. Blaža z zgodnjegotskimi elementi iz 13. in 14. stoletja in marmornatim podstavkom kropilnika iz 9. stoletja. V vasi je tudi galerija Božidarja Jakca.

Vse južno pobočje padenskega hriba je poraščeno z oljko. Raziskave so pokazale, da so drevesa stara več kot 300 let. Tudi Padna je vključena v »Oljčno pot« po Slovenski Istri.

Padna v preteklosti[uredi | uredi kodo]

Arheološke najdbe in ustno izročilo nam dokazujeta, da je »Stara Padna« včasih ležala približno kilometer vzhodneje od današnje Padne.

Pravi razlog za preselitev vasi ni znan, obstaja pa več domnev. Padna je prej stala na skritem mestu in so se ljudje preselili zaradi vpadov sovražnikov ali le zaradi ugodnejše lege bližje cesti, ki je potekala iz Trsta v notranjost Istre. Možno pa je da je bila vas žrtev naravne nesreče (npr. požar).

Z arheološkimi izkopavanji so do sedaj odkrili ostanke, ki nam pričajo o življenju na tem področju že v rimski dobi. Te izkopanine so večinoma stare opeke in deli rimske ceste. Najden je bil tudi fragment, na katerem piše »publi ituri sabini«. Iz raziskav lahko sklepamo, da je Padna obstajala že v antiki.

Ime vasi[uredi | uredi kodo]

Ime Padna prvič zasledimo v viru, ki je nastal 5. julija 1186. Takrat se je vas imenovala Pedina. Kot Padina je bilo ime zapisano v piranskem statutu iz leta 1307. Kasneje se Padna pojavi v listini iz leta 1372, ko je piranski prebivalec Franciscus oddal štiri vinograde z dogovorom da v petih letih zaslužek razdelijo na polovico in mu polovico vrnejo. Ta dokument se nahaja v piranskem arhivu. Iz njega lahko razberemo, da je bilo to območje v preteklosti rodovitno, saj so se prebivalci ukvarjali z poljedelstvom in živinorejo.

Sicer pa naj bi ime Padna izviralo iz latinske besede »patena«, ki pomeni krožnik, skleda. Grič, na katerem je vas, ima namreč obliko narobe obrnjene sklade ali šalice.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V starejših virih velikokrat zasledimo podatek o marmornatem podstavku pod kropilnikom v cerkvi sv. Blaža, ki je bila zgrajena v 1. polovici 9. stoletja. To je kamen, ki je bil sprva del oltarne pregrade, danes pa le krasi cerkev.

V knjigi Corografia ecclesiastica di Giustinopoli koprskega škofa Paola Naldinija lahko zasledimo, da je bilo v 17. stoletju v Padni 40 ognjišč. Tako so takrat pravili naseljenim hišam.

Po naravni nesreči, ki je bila verjetno kuga leta 1630 se je to število zmanjšalo na 20. V literaturi je navedeno, da so takrat v Padni stale tri cerkve. V sradišču vasi je cerkev sv. Blaža, ki je zavetnik ali vaški patron. Druga cerkev je na pokopališču izven vasi, posvečena sv. Sabi. Bila je še cerkev sv. Katarine, ki je stala je med prvima dvema cerkvama. Danes je na žalost ni več. V bližini pa stoji kapelica sv. Katarine in sv. Lucije. V njej sta stala dragocena kipca teh dveh svetnic, ki pa sta bila ukradena. Padna je imela tudi svoje župnišče. V virih ga lahko prvič zasledimo leta 1744. Takrat je v vasi živelo 86 ljudi. Ker je bil v Istri sistem kolonata zelo razširjen je večina domačinov obdelovala posestva plemiških družin.

Leta 1797 je beneška oblast v Istri razpadla. Takrat so deželo prevzeli Avstrijci, vendar le za kratek čas, saj so kmalu oblast prevzeli Francozi. Od leta 1806 do leta 1813 je bilo območje pod francosko oblastjo. Leta 1807 se je Padna odcepila od koprske občine in se pridružila izolski. Takrat so manjše vasi večinoma spadale v katastrske občine. Tako je Padna spadala tudi v občino Sv. Petra. Z letom 1849, ko so na oblast spet prišli Avstrijci, so se manjše katastrske občine počasi začele združevati in počasi osamosvojevati. Vas je nato prišla in je še danes v Občini Piran.

Padna je bila že v zgodovini znana kot zelo dobra razgledna točka, ker omogoča dober pogled na okolico v vseh smereh. To so Nemci med drugo svetovno vojno izkoristili in si tam zgradili pomembno postojanko. Leta 1944 so Nemci zaradi svoje koristi v Padno napeljali elektriko. Bila je slabše kvalitete, ker je bila zasilna. Po osvoboditvi so jo nadomestili z sodobnejšo. Pred tem so prebivalci svetili z oljenkami, svečami, karbidovkami in petrolejkami. Prvi vodovod so napeljali leta 1954. Od leta 1962 pa so vas za stalno priskrbeli z vodo iz izvira pod hribom.

Šolstvo[uredi | uredi kodo]

Šolstvo v Padni je na začetku potekalo v italijanskem jeziku. Viri pričajo, da je leta 1932 ta šola imela 53 šolarjev, ki so bili združeni v enem razredu. Poučeval pa jih je le en učitelj. Leta 1934 pa je bila zgrajena nova šola. Pouk je potekal v italijanskem jeziku, po končani vojni pa v slovenskem. Zdaj je v tej stavbi kulturni dom Božidarja Jakca in sedež Krajevne skupnosti.

Božidar Jakac je bil slovenski slikar, katerega starši so 14 let živeli v Padni. Tu so imeli svojo gostilno in majhno trgovino. Na pokopališču v Padni je pokopan tudi njegov brat in stric, ki je v vasi preživljal svoj pokoj. Bil je duhovnik v Kaštelu. V kulturnem domu so občasno postavljene na ogled nekatere njegove grafike.

Gospodarske dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Tako kot danes so se tudi v preteklosti prebivalci Padne ukvarjali z poljedelstvom in živinorejo. Pridelovali so oljko, vinsko trto, sadno drevje, zelenjavo in razne poljščine.

Na južnem pobočju padenskega hriba se razprostirajo terase, na katerih ne manjka oljčnih nasadov. Vas je bila vedno znana po veliki količini pridelanega olja. Največji pridelek pa je bil leta 1929, ko je bila zelo bogata letina. V Padni sta delovali dve oljarni ali po domače torklji, kot so jim takrat pravili. Po osvoboditvi sta bili obe zapuščeni, ker so območje obogatili z modernejšimi oljarnami v Pučah in Krkavčah. Z novimi oljarnami se je količina pridelka zelo povečala. Olje je bilo shranjeno v velikih kamnitih posodah v katerih je stalo od 300 do 400 litrov. Danes vaščani še vedno pridelujejo olivno olje, a je zaradi novejših metod pridelek večji.

Ugodna lega vasi in bližnje terase so omogočile prebivalcem pridelovanje sadja, zelenjave in raznih poljščin. Zato so vaščani že v preteklosti veliko zahajali na tako imenovane trge, kjer so si prodajali in izmenjevali pridelke. Ženske so s plinjerji, to so široke pletene košare narejene iz vrbe, zahajale na tržnico in prodajale večinoma solato in radič.

Včasih so kmetje njive obdelovali ročno z voli. Danes to delo opravljajo z frezami. Kmetje pa še danes sejejo ročno, ker je tako lažje zaradi razdrobljenih obdelovalnih površin. S kombajni in kosilnicami so skoraj v celoti zamenjali ročno žetev s srpom in košnjo s koso. V preteklosti so žito najprej mlatili ali mleli s cepci in šele nato z mlatilnico na ročni pogon. Danes to delo opravljajo kombajni. Velik vir dohodka je bilo tudi žito oziroma moka. Da so lahko kupili milo, petrolej, sol ali obleko, so na trgu množično prodajali moko.

Pod Padno teče rečica Drnica. Na njej je bilo včasih razvito mlinarstvo. Vaščani so tja hodili mlet pšenico. Ko so med vojno uvedli modernejše mline, je stari mlin na Drnici propadel.

Zelo razvita dejavnost je bila tudi peka kruha. Ženske so večinoma ponoči pekle kruh, da so ga lahko zjutraj prodajale v Piranu, kjer je tak kruh veljal za zelo dobrega. Posledice so vidne še danes, saj veliko družin še vedno peče kruh doma. Ne sicer na ognjiščih kot nekoč, temveč v električnih pečeh. Padenjski kruh še vedno slovi po svoji kvaliteti.

Poznali so tudi živinorejo. Zanimivo je predvsem to, da so v skupinah hodili past živino na gmajno. Gojili so predvsem govedo, svinje, konje in osle. Govedo in osle so vpregali v vozove. Krave pa so jim služile za pridobivanje mleka.

Lončarstvo v vasi ni bilo razvito. Zato so take izdelke kupovali od lončarjev, ki so v Padno prihajali prodajat svoje izdelke. Od njih so kupovali tudi lesene izdelke, ki so jih dobili tudi na vsakoletnih šagrah v Bujah. Sami pa so izdelovali lesene košare (koščice), ki so služile za prenašanje sena in listja. V vasi je živelo tudi več čevljarjev, ki so sami izdelovali večinoma usnjene čevlje. Znani so bili tudi po izdelavi delavnih in prazničnih čevljev ter čevljev za pokop mrličev. V vasi je bil včasih le en kovač in le dva mizarja, ki sta izdelovala pohištvo za celo vas. Ženske se niso ukvarjale z obrtjo. Večinoma so le nosile pridelke in jih prodajale, ter pazile na otroke.

Značilnosti hiš[uredi | uredi kodo]

Svetovna vojna je na področje vasi prinesla veliko novosti tudi v stavbarstvo. Mnoge hiše, ki so bile včasih zgrajene iz istrskega kamna so bile po vojni obnovljene. Mnogi tradicionalni deli pohištva so začeli izginjati. Tako ni bilo več veliko ognjišč. Izginjalo je tudi veliko več skrinj, starih omar in posode. Pri največ hišah se je od stare opreme ohranila le nejka. To je kos pohištva, ki je služil za mesenje kruha.

Glasba in ples[uredi | uredi kodo]

V Padni so poznali dve vrsti godcev. Muzikarjev je bilo več. To so bili tisti, ki so igrali na pihala. In zingarji, ki jih je bilo običajno pet in so igrali na godala. Takšni godci so večinoma igrali ob plesnih, procesnih pa tudi ob pogrebnih priložnostih.

Zelo razširjeno je bilo tudi petje, saj so fantje vsako soboto hodili po vasi in prepevali pozno v noč. Znanih je tudi veliko tradicionalnih plesov. Do sedaj so se ohranili dopaši, šepetaši, valček, polka in špicpolka. Zanimivo je, da je tango vedno veljal za pohujšljiv ples in ga niso dovolili gledati otrokom.

Padna danes[uredi | uredi kodo]

Pogled na Padno

Danes poznamo vas v moderni podobi. Kljub temu pa se je ohranila njena značilna podoba tipične istrske vasi. Kljub strnjeni pozidanosti se je ohranila stara podoba strnjeno pozidane vasi. Razdeljena je na vas. Tako imenujemo najstarejši del ob stari cerkvi. Vardo, ki je nekoliko dvignjen del, ime izvira iz italijanske besede guardia, ki pomeni straža. Ter na Jugno, ki leži na južni strani.

Kmetijstvo ni več glavna zaposlitvena panoga, saj so danes v ospredju družbeno-gospodarske panoge. Izseljevanje se je ustavilo, saj ima vas dobre življenjske razmere.

Ob cerkvi je v adaptirani zgradbi (nekdanji vaški hiši nato stari italijanski šoli) galerija Božidarja Jakca, v kateri je stalna razstavo njegovih grafik in risb.

V Podpadni je restavracija Idila, v vasi pa turistični kompleks Istranova (restavracija, oljarna, apartmaji).

Vaški prazniki[uredi | uredi kodo]

  • Praznik sv. Blaža, vaškega zavetnika, 3. februarja
  • Sv. Rešnje telo ali Sv. Telo, drugo nedeljo v junijo s procesijo po vasi
  • Opasilo, drugo nedeljo v oktobru
  • Sv. Štefan, prvi mučenec, 26. decembra, blagoslov soli

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • PUCER, Alberto. Zbirka slovenske istrske vasi. št. 1 Padna, Koper 1986
  • PUCER, Alberto. » PADNA », Libris, Koper 2009 (nova barvna monografija o Padni, fotografije in oblikovanje Titan Robert)