Avstro-Ogrska

Kraljestva in deleže, zastopane v državnem zboru in dežele svete ogrske krone svetega Štefana Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder und die Länder der heiligen ungarischen Stephanskrone (de) A birodalmi tanácsban képviselt királyságok és országok és a magyar Szent Korona országai (hu)
← 1867–1918 ↓
zastava Avstro-Ogrske Grb (1915)
Himna Bog ohrani, Bog obvarji
Lega Avstro-Ogrske leta 1913
Glavno mesto		Dunaj
Jeziki		nemščina in številni območni jeziki (npr. češčina, slovenščina) v Cislajtaniji madžarščina na Ogrskem
Religija		rimskokatoliška Cerkev
Vlada		monarhija
cesar, kralj Ogrske
-	1848-1916	Franc Jožef I.
-	1916-1918	Karel I.
Zgodovina
-	nagodba 1867	29. maj 1867
-	češkoslovaška neodv.	28. oktober 1918
-	južnoslovanska neodv.	29. oktober 1918
-	razpustitev	31. oktober 1918
-	pogodbe o ukinitvi¹	1919 & 1920
Površina
-	1910	676.615 km²
Prebivalstvo
-	1910 (ocena)	51.390.223
Gostota		76 /km²)
Valuta		goldinar krona (od 1892)
Predhodnik Naslednik Avstrijsko cesarstvo Nemška Avstrija Madžarska Češkoslovaška Poljska Republika ukrajinskega ljudstva Zahodnoukrajinska narodna republika Država Slovencev, Hrvatov in Srbov Kraljevina Srbija
1) Saintgermainska pogodba - podpisana 10. septembra 1919; Trianonska pogodba - podpisana 4. junija 1920.

Avstro-Ogrska (tudi »dvojna monarhija«) je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do leta 1918.

Notranja ureditev

Državna tvorba je imela edinstveno notranjo ureditev. Sestavljali sta jo dve enakopravni polovici: Ogrska (tudi dežele krone sv. Štefana) in Avstrija, ki se je uradno imenovala Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru (nem.: Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder). Po mejni reki Leithi sta se neformalno uporabljala tudi izraza Translajtanija in Cislajtanija. Avstrijski cesar je bil hkrati ogrski kralj. Obe državni polovici sta imeli svoja parlamenta in vladi, le skupne zadeve so urejala skupna ministrstva za finance, vojsko in zunanje zadeve. Med skupne institucije sta sodili skupna vojska (nem. k.u.k Armee) in vojna mornarica (nemško: k.u.k. Kriegsmarine), obe državni polovici sta imeli tudi svoji domobranstvi (k.k. Landwehr in m.kir. honvédség). Proračune skupnih ministrstev in ustanov sta določali delegaciji obeh parlamentov, ki sta ločeno zasedali eno leto na Dunaju in eno leto v Budimpešti. Zakone, ki so urejali skupne zadeve, sta morala v usklajenem besedilu sprejeti oba parlamenta.

Od aneksije Bosne in Hercegovine (1908) sta bili sestavni del države tudi ti dve deželi (zasedeni 1878), ki sta imeli poseben položaj izven dualistične ureditve. Dobili sta svoj deželni zbor in vlado, upravljalo pa ju je skupno finančno ministrstvo.

Pred I. svetovno vojno, po kateri je propadla, je Avstro-Ogrska obsegala celotno ozemlje današnje Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, ter dele ozemelj današnje Italije (Južna Tirolska, Trst, del Furlanije in del Koroške), Romunije (Transilvanija), Srbije (Vojvodina), Črne gore (Boka Kotorska), Poljske in Ukrajine (Galicija, Bukovina).

Upravna delitev

Zemljevid avstro-ogrskih dežel

• Cislajtanija
  • 1. Češka
  • 2. Bukovina
  • 3. Koroška
  • 4. Kranjska
  • 5. Dalmacija
  • 6. Galicija
  • 7. Primorje
  • 8. Spodnja Avstrija
  • 9. Moravska
  • 10. Salzburg
  • 11. Šlezija
  • 12. Štajerska
  • 13. Tirolska
  • 14. Gornja Avstrija
  • 15. Vorarlberg
• Translajtanija
  • 16. Ogrska
  • 17. Hrvaška in Slavonija
• 18. Bosna in Hercegovina

Zastave in heraldika monarhije

• 

  Državna pomorska zastava 1869-1918

• 

  Državna zastava 1869-1918

• 

  Zastava Ogrske

• 

  Cesarska standarta 1815-1918

• 

  Avstrijski grb (od leta 1867)

• 

  Grb Kraljevine Ogrske

Viri

• Okey, Robin. The Habsburg Monarchy c. 1765-1918 : from Enlightenment to Eclipse. London, New York, 2001.
• Rumpler, Helmut. Eine Chance für Mitteleuropa : Bürgerliche Emanzipation und Staatsverfall in der Habsburgermonarchie. Wien, 1997.
• Taylor, A.J.P. Habsburška monarhija, 1809-1918 : Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske. Ljubljana, 1956.
• Zwitter, Fran (v sodelovanju z Jaroslavom Šidakom ter Vasom Bogdanovom). Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji. Ljubljana, 1962.
• Žolger, Ivan. Der staatsrechtliche Ausgleich zwischen Österreich und Ungarn. Leipzig, 1911.