Londonski sporazum (1915)
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
S sporazumom se je Italija zavezala napovedati vojno centralnim silam (kar je storila manj kot mesec zatem, 23. maja istega leta), v zameno pa bi Italija v primeru zmage pridobila naslednja ozemlja:
- Trst,
- Trento,
- Gorica,
- Istra,
- protektorat nad Albanijo,
- pristanišče Vlorë v Albaniji,
- Dodekaneški otoki,
- Zadar,
- dele Dalmacije,
- dolino Soče in
- del nemškega azijskega in afriškega kolonialnega imperija.
Sporazum so podpisnice želele ohraniti v tajnosti, vendar je bila približna vsebina kmalu znana. Naposled so ga Rusi po oktobrski revoluciji novembra 1917 objavili v časopisu Izvestja.
Pakt je bil razveljavljen z Versajskim sporazumom, saj je predsednik ZDA Woodrow Wilson podprl južnoslovanske interese in zavrnil italijanske ozemeljske zahteve po ozemlju Dalmacije. Kljub temu je z Rapalsko pogodbo leta 1920 ostalo izven meja matične države približno tretjina slovenskega etničnega ozemlja, celotna Istra, Reka in Zadar z neposrednim zaledjem. Omenjena ozemlja je takoj zajel močan val poitalijančevanja.
|
|||||||||||
 |
Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
