Sveti Onufrij Veliki
| Sveti Onufrij Veliki | |
|---|---|
 sv. Onufrij na bizantinski ikoni |
|
| puščavnik | |
| Rojstvo | okoli 400, Egipt |
| Smrt | 12. junij ?? okoli 400, Egipt |
| Priznavanje | Rimskokatoliška cerkev Pravoslavje Anglikanska cerkev Protestantizem |
| God | 12. junij (zahodno krščanstvo) 12. junij |
| Atributi | dolgi lasje, krzno, obleka iz listja, hostija, kelih, molek, krona, žezlo in križ |
| Zavetništvo | München, tkalci, živine |
Sveti Onufrij Veliki, (grško:Ονούφριος) krščanski puščavnik in asket, * okoli 400, Egipt, † 12. junij 400 Egipt, velja za edinega puščavskega očeta, ki mu na Zahodu priznavajo posebno češčenje.
Onufrij, sin nekega egiptovskega plemenskega velikaša, je šestdeset let živel popolnoma sam v puščavi in se pri tem držal stroge askeze. Ko je začutil, da bo umrl, je bil ob njemu asket Pafnucij, ki je pozneje tudi napisal njegov življenjepis (Vita).
Vsebina |
Češčenje/običaji [uredi]
V koptski Cerkvi je Onufrijevo češčenje izkazano že v 7. stoletju. S križarji je prišlo na Zahod, kjer so Onufrija zelo častili. Škofiji München in Braunschweig hranita njegove relikvije.
Upodobitve svetnika [uredi]
Onufrij velja za enega najpomembejših asketov in se pojavlja povsod, kjer so upodobljeni puščavski očetje. Uprizarjajo ga z dolgimi lasmi, oblečenega v krzno ali listje, tudi po vsem telesu poraščenega z lasmi. Kot atribute ima pri sebi hostijo, kelih s hostijo, molek, palico, krono, žezlo in križ.
Viri [uredi]
- Schauber, Vera, Schindler, Michael: Svetniki in godovni zavetniki, Ljubljana, Založba Mladinska knjiga, 1995 (COBISS)
