Strunjan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Strunjan - Strugnano
Strunjan is located in Slovenija
Strunjan - Strugnano
Strunjan - Strugnano
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°32′2.61″N 13°36′24.5″E / 45.5340583°N 13.606806°E / 45.5340583; 13.606806Koordinati: 45°32′2.61″N 13°36′24.5″E / 45.5340583°N 13.606806°E / 45.5340583; 13.606806
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Piran
Nadmorska višina 37,7 m
Prebivalstvo
 • Skupno 564
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6320 Portorož - Portorose
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Strunjan (italijansko: Strugnano) je razloženo obalno naselje med Izolo in Piranom v Občini Piran.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži ob strunjanskem zalivu, v dolinci Strunjanskega potoka in na prisojnih pobočjih griča Ronek (116 m), ki se na severu strmo spušča proti morju in konča z visokim flišnim klifom.

Sestavljajo ga zaselki Karbonar, Marčane, Pretski Grič, Ronek in Sv. Duh. Na koncu zaliva so najmanjše in najsevernejše soline v Jadranu, med drugim tudi še delujoče Strunjanske soline. V bližini je manjša laguna, imenovana Štjuža. Med drugim je to edina morska laguna v Sloveniji, ki je nekoč služila za ribogojnico.

V naselju se odcepi krajevna cesta, ki pelje prek Pacuga in Belega križa v Piran.

Strunjan je turistično manj razvit od bližnjega Portoroža, čeprav so tudi tu hoteli, namenjeni tistim, ki si želijo mirnejšega oddiha. Prebivalci se še ukvarjajo s pridelovanjem zgodnjih vrtnin, sadjarstvom in vinogradništvom ter oljkarstvom.

Blizu rtiča Strunjana stojita nekoč božjepotna župnijska cerkev Matere božje in ob njej nekdanji benediktinski samostan. V kraju sta slovenska in italijanska osnovna šola.

Del območja je zaščiten kot Krajinski park Strunjan.

Morska laguna Stjuža[uredi | uredi kodo]

Stjuža je edina morska laguna na slovenski obali. Nekoč je bil to odprt morski zaliv, pred več kot 200 leti so med morjem in zalivom naredili nasip. Danes je laguna povezana z morjem le preko kanala. Ime Stjuža izvira iz italijanske besede chiusa - zaprta. Laguna je zelo plitva. Na gibanje vode vplivata plima in oseka, ni pa valov in morskih tokov. V Stjuži so nekoč gojili ribe, ribogojstvo so opustili že v tridesetih letih 20. stoletja. Nasplošno so vse morske lagune na severnem delu Jadranskega morja bile že od nekdaj znane po številnih vrstah ptic in gojenju rib. V blatnih rovih dna lagune živi do 5 cm velik rak imenovan škardobola, znanstveno ime zanj je Upogebia prusilla, ribiči te rake lovijo za vabe pri ribolovu na različne vrste bele ribe. Dno lagune prekriva travnik kolenčaste cimodoceje in prave ter male morske trave. Podvodni travnik je prava zakladnica različnih vrst rakov, mehkužcev, rib in drugih živali. Laguna spada v Naravni rezervat Strunjan-Stjuža.

Drevored pinij[uredi | uredi kodo]

Ob glavni cesti Koper - Sečovlje stoji drevored pinij. Drevored je star okoli osemdeset ali morda celo devetdeset let, začne se malo pred odcepom na lokalno cesto v Strunjan. Zasajen je bil med letoma 1920 in 1930. S svojimi sto šestnajstimi drevesi je najbolje ohranjen drevored pinij v celotni Sloveniji (z njim se lahko primerja le še nekoliko krajši drevored v Izoli). Strunjanski drevored je zaščiten in ima status naravnega spomenika. V Strunjanu pa je še en drevored pinij. V devetdesetih letih 20. stoletja so v takratnem zdravilišču (sedaj Talaso Strunjan) sprejeli odločitev, da se ob Stjuži od plaže do glavne ceste zasadijo pinije. Tako je nastal kilometer in pol dolg drevored s sto šestimi pinijami, ki sedaj omogoča prijeten sprehod ob morski laguni Stjuža.[1]

Kraj, kjer ima kaki svoj praznik[uredi | uredi kodo]

Kaki ali zlato jabolko kot mu tudi pravijo, so iz Azije, iz Kitajske in Japonske prinesli v Evropo okoli leta 1870, v slovenski primorski pas pa v prvih desetletjih 20. stoletja. Danes krasi večino vrtov v slovenski Istri. V nasprotju od splošnega prepričanja pa lahko kaki gojimo tudi v notranjosti Slovenije, saj začne spomladi brsteti precej pozno - šele sredi maja.

V strunjanski dolini je skoraj tretjina vseh slovenskih nasadov kakija, da je pridelek obilen in kakovosten pa gre zasluga zlasti blagi klimi in rodovitnim tlom. Idejo za organizacijo praznika kakijev v Strunjanu sta že pred leti dala predsednik Turističnega društva Solinar Franco Giassi in član tega društva Silvano Knez, oba pridelovalca kakijev, ker sta želela tudi širši javnosti predstaviti ta do takrat še dokaj neznan okusni sladki sadež in možnost njegove uporabe v kulinariki. Prireditev, ki poteka vsako leto v mesecu novembru in pri kateri poleg aktivnih članov turističnega društva iz Strunjana sodelujeta še Kmetijsko svetovalna služba iz Kopra in Talaso Strunjan, postaja vedno bolj prepoznavna - kraj kakija, kakor jeseni tudi poimenjujejo Strunjan, obišče vsako leto več obiskovalcev.[2]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kovačič Petrovič, Jasna.Drevored pinij in laguna Stjuža v Strunjanu. Teme Krka. Vrelci zdravja, št.3. september 2011
  2. ^ Okus jesenskega Strunjana. Teme Krka. Vrelci zdravja, št.3. september 2011

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]