Artičoka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Artičoka
Cvetovi artičoke
Cvetovi artičoke
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Asterales (košarnice)
Družina: Asteraceae (nebinovke)
Rod: Cynara
Vrsta: C. cardunculus
Znanstveno ime
Cynara cardunculus
L.
Cynara cardunculus
Artičoka, surova
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 20 kcal   70 kJ
Ogljikovi hidrati:     4.07 g
- vlaknine:  1.6 g  
Maščobe: 0.1 g
Beljakovine: 0.7 g
Tiamin (vit. B1):  0.02 mg   2%
Riboflavin (vit. B2)  0.03 mg   2%
Niacin (vit. B3):  0.3 mg   2%
Pantotenska kislina (vit. B5):  0.338 mg  7%
Vitamin B6  0.116 mg 9%
Folati (vit. B9):  68 μg  17%
Vitamin C:  2 mg 3%
Kalcij:  70 mg 7%
Železo:  0.7 mg 6%
Magnezij:  42 mg 11% 
Fosfor:  23 mg 3%
Kalij:  400 mg   9%
Cink:  0.17 mg 2%
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Artičoka (znanstveno ime Cynara cardunculus) je zdravilna rastlina iz družine nebinovk. Zaradi dobrega okusa je priljubljena v kulinariki.

Geografska razširjenost gojenja artičok[uredi | uredi kodo]

Gojenje artičok se je razširilo najprej v mediteranskem klimatskem področju sredozemlja v Turčiji, Perziji, Severni Afriki, zahodni Španiji in Kanarskih otokih. Kasneje se je gojenje artičok razširilo tudi v Severno Ameriko (Kalifornijo), Južno Ameriko, Južno Afriko in Avstralijo.


Droga artičoke, ki se uporablja v zdravilne namene so sveži ali posušeni listi. Pripravki so standardizirani največkrat na vsebnost cinarina.

Kemizem[uredi | uredi kodo]

Artičoka je zelo dobro raziskana. Vsebuje derivate kafeoilkininske kisline(cinarin, 1,5-di-kefeoilkininska kislina, klorogenska kislina), flavonske glikozide (luteolin-7β-rutinozid, luteolin-7β-glukozid), seskviterpenske laktone, cinaropikrin, evgenol, fenilacetaldehid, fitosterole, tanine, sladkor, inulin, vitamine in minerale…

Lastnosti artičoke[1][uredi | uredi kodo]

  • diuretik
  • holagog (pospešuje nastajanje in pretok žolča)
  • znižuje krvno koncentracijo holesterola
  • znižuje koncentracijo serumskih lipidov
  • hepatoprotektiv (ščiti jetra –antioksidativno delovanje)

Za dokončno potrditev določenih delovanj so potrebne nadaljnje klinične študije.

Uporaba pripravkov iz artičoke[uredi | uredi kodo]

Pripravki iz artičoke se priporočljivi kot pomoč pri prebavnih težavah, (npr.: občutek napetosti oz. polnosti, napenjanje, spahovanje, slabost, bolečine v zgornjem delu trebuha, pomanjkanje apetita, driska sindrom vzdraženega debelega črevesa, Crohnova bolezen, ulkus, dispepsija), pri motnjah v delovanju jeter in žolčnika, pri preprečevanju nastanka žolčnih kamnov. Priporočljivo je jemanje pripravkov iz artičoke sladkornim bolnikom, saj naj bi omejila dvig koncentracije glukoze v krvi, pa tudi osebam z okvaro ledvic in pri protinu.

Opozorila pri uporabi[uredi | uredi kodo]

Komisija E (pri nemški Agenciji za zdravila) je potrdila , da s pravilno uporabo pripravkov ne izzovemo stranskih učinkov, kar so potrdile tudi klinične študije. Uporaba je odsvetovana pri zaprtju žolčnih poti, saj vpliva na izločanje žolča. Bolniki z žolčnimi kamni pa se naj predhodno posvetujejo z zdravnikom, saj se lahko pojavijo krčevite bolečine (kolike). Uporabi pripravkov oziroma artičoki, pa se naj izognejo osebe pri katerih povzroča alergične reakcije- pojav ekcemov na rokah ob stiku z rastlino (npr. poklicna bolezen pri obiralcih artičok, osebah, zaposlenih v tovarnah, kjer konzervirajo artičoke, kuharjih …). Pogosta je navzkrižna preobčutljivost z rastlinami, ki prav tako spadajo v družino nebinovk (Asteraceae) npr. arniko, kamilico, krizantemo.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Joanne Barnes-Herbal medicines-Phramaceutical Press- Artichoke