Brezovica pri Metliki
Brezovica pri Metliki | |
|---|---|
  Brezovica pri Metliki Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°41′28.74″N 15°18′12.18″E / 45.6913167°N 15.3033833°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Tradicionalna pokrajina | Bela krajina |
| Občina | Metlika |
| Površina | |
| • Skupno | 0,77 km2 |
| Nadm. višina | 363,8 m |
| Prebivalstvo (1 januar 2020)[1] | |
| • Skupno | 82 |
| • Gostota | 110 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 8331 Suhor, Metlika |
| Zemljevidi | |
Brezovica pri Metliki je razložena obmejna vas v Občini Metlika, ki stoji pod južnim pobočjem Gorjancev severno od doline potoka Sušica. Manjši del naselja stoji na hrvaškem ozemlju, kjer je voden pod imenom Brezovica Žumberačka.[2] Meji še na naselja Malo Lešče, Grabrovec in Bušinja vas.
Na območju vasi se nahaja mejni prehod za obmejni promet, ki pa po dogovoru med državama ni posebej nadzorovan.[3]
Potek državne meje[uredi | uredi kodo]
Območje vasi je zanimivo zaradi močno vijugaste meje, ki sledi razdrobljenemu katastru zemljišč. Meja med drugim večkrat prečka lokalne ceste, kar povzroča nevšečnosti lokalnim prebivalcem. Posebnost je tudi enklava hrvaškega ozemlja, ki jo povsem obkroža slovensko ozemlje, edini tak primer v Sloveniji. Enklava je zadnji ostanek nekdanje množice enklav vzdolž takratne kranjsko-hrvaške meje, zlasti v katastrskih občinah Bojanja vas, Radovica in Drašiči. Takšna meja je nastala zato, ker so razmejitev med entitetama opravili po načelu fevdalne pripadnosti posameznih kmetij oziroma parcel. [4] V brezoviški enklavi, ki meri približno 250 m v dolžino in 30 v širino, stoji nekaj hiš.[5]
Zaradi manjšega dela, kjer se ozemlje slovenskega in hrvaškega katastra prekrivata, je bil ta del meje predmet mednarodne arbitraže. Sklep, razglašen leta 2017, ni spreminjal mejne črte v delih, kjer je bila usklajena s katastrskimi mejami, tako da enklava ostaja.[5]
Enclava[uredi | uredi kodo]
Neskladnost razmejitve držav na tem mestu je pritegnila pozornost poljskega turista K. Wrone, ki je 23. aprila 2015 na sporni parceli s površino 100 m² razglasil mikrodržavo »Kraljevina Enclava« in se oklical za kralja. Do začetka naslednjega meseca je podelil okrog 130 državljanstev in s pomočjo spletnega glasovanja izbral nekaj ministrov, za plačilno sredstvo pa izbral kriptovaluto Dogecoin. Eksperimenta, podobnega drugim mikrodržavam, kot je Sealand, ni priznala nobena država, je pa vzbudil precejšnje zanimanje domačih in tujih medijev ter spletne skupnosti.[6][7][8] Kasneje je Ministrstvo za zunanje zadeve RS sporočilo, da gre za slovensko ozemeljsko zahtevo, o kateri bo v kratkem odločala mednarodna arbitraža, zato je ustanovitelj preselil svojo državico na nikogaršnje ozemlje na meji med Hrvaško in Srbijo v bližini Liberlanda.[9]
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo - izbrani kazalniki, naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 28. aprila 2021.
- ↑ Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 92. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
- ↑ »Uvedba skupne mejne kontrole in pogoji za prehod meje na mejnih prehodih po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo 1. julija 2013«. Slovenska Policija. 26. junij 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2015. Pridobljeno 14. maja 2015.
- ↑ Kos, Dušan (1987). Bela Krajina v poznem srednjem veku. Zveza zgodovinskih društev Slovenije. str. 18. (COBISS)
- ↑ 5,0 5,1 Gaube, Aleš (1. julij 2017). »Sodišče je večinoma sledilo katastru«. Dnevnik. Pridobljeno 2. julija 2017.
- ↑ »Vznikanje "držav" na nikogaršnjih zemljah - na meji s Slovenijo zrasla Enclava«. MMC RTV-SLO. 14. maj 2015. Pridobljeno 14. maja 2015.
- ↑ Cuthbertson, Anthony (8. maj 2015). »The Kingdom of Enclava: 'Smallest country in Europe' adopts dogecoin as national currency«. International Business Times. Pridobljeno 14. maja 2015.
- ↑ Cuglin, Nevenka (12. maj 2015). »Nove države na ničijim zemljama - Još jednu je na granici Hrvatske proglasio i Poljak«. Dnevnik. Pridobljeno 14. maja 2015.
- ↑ Rajšek, Bojan (25. maj 2015). »Na meji v Metliki ni več Kraljevine Enklava«. Delo. Pridobljeno 15. junija 2015.
