Brižinski spomeniki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:

"[Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,...]"

Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v kateremkoli slovanskem jeziku.

[uredi] Zgodovinsko ozadje

Po rezultatih paleografske analize sodeč so nastali v obdobju med letoma 972 in 1039, verjame pa se, da že pred letom 1000, izvirno besedilo pa naj bi nastalo že v 9. stoletju. Odkrili so jih leta 1807 v Bavarski državni knjižnici v Münchnu vezane v pergamentnem zborniku, ki je leta 1803 prišel tja iz Samostana svetega Korbinijana v Brižinah (nemško Freising). Ime so dobili po tem bavarskem mestu (starinsko slovensko Brižinje), kraj najdbe tako daleč od slovenskega govornega prostora ni nenavaden, saj sta freisinški škofiji pripadali območji Škofje Loke in Vrbskega jezera. Leta 1854 je slavist in slovničar Anton Janežič prevedel ime kraja v Brizno, Brižnik, kasneje pa so privzeli imena Brižinje, Brižine ali Brižinj.

Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali v dolini reke Möll (slovensko Molna), danes na Avstrijskem Koroškem.

Zapisani so v zvrsti latinice, ki se je uporabljala v stoletjih po Karlu Velikem in se imenuje karolinška minuskula. Skupno gre za tri spomenike, ki so bili del popotnega pastoralnega priročnika freisinškega škofa Abrahama, ki je v Freisingu škofoval med letoma 957 in 993/994. Prvi in tretji spomenik sta obrazca splošne spovedi. Drugi spomenik je pridiga o grehu in pokori; ni le najstarejša slovenska pridiga, marveč je srednjeveška retorična mojstrovina.

Brižinske spomenike še danes hrani münchenska Bavarska državna knjižnica. Knjižnico so zapisi zapustili dvakrat. Leta 1970 so jih razstavili v Vatikanu, maja in junija 2004 pa so bili na ogled v NUK v Ljubljani.

Pred 2. svetovno vojno je faksimile brižinskih spomenikov izdal Silvester Škerl pri Akademski založbi v Ljubljani.

[uredi] Jezikoslovne značilnosti

Med različnimi jezikoslovnimi značilnostmi je v Brižinskih spomenikih znana uporaba zvalnika, 7. sklona, ki ga današnja slovenščina več nima.

Imenovalnik	Zvalnik	Številčnost	Primer (kritični prepis)	Vrstica
Bog	Bože	10 x	Bose, Gospodi miloztiuvi, Otze Bose,...	I 2
Gospod	Gospodi	4 x
milostljivi		5 x
otec	oče (otze)	1 x
rab	rabe	2 x	I tebe, bosi rabe,...	I 7
sinki		4 x	Mosete potomu, zinzi, uvideti...	II 28
Krist	Kriste	1 x	Christe, bosi Zinu,...	III 67
božji		3x
sin	sinu	1x