Kocelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kocelj
Kocel.jpg
Beograjski kip Koclja
Smrt 876

Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.

Kocelj je bil sin in naslednik Pribine, ki ga je leta 833 Mojmir I. med ustanavljanjem Velikomoravske pregnal iz Nitre, in njegove (verjetno) bavarske žene. Preden je postal knez, je bil (najkasneje 850) frankovski grof. V začetku svoje vladavine je nadaljeval z očetovo politiko sodelovanja s Franki, tako v državnih kot v verskih zadevah. Nadaljeval je s pokristjanjevalno politiko svojega očeta. Adalwin, salzburški nadškof, je tako leta 865 posvetil več novih cerkva v Spodnji Panoniji.

Poleti leta 867 pa je nudil gostoljubje bratoma Cirilu in Metodu med njunim potovanjem proti Rimu. Slovanska misijonarja sta tedaj v Kocljevi prestolnici Blatnogradu (današnjem Zalavárju) izučila do 50 učencev in na Koclja naredila trajen vtis. Zato je odtlej podpiral in razširjal (starocerkveno)slovansko bogoslužje.

Spodnja Panonija severno od Drave je pod Kocljevo vladavino dosegla svoj vrhunec

Ko so Velikomoravani leta 869 začeli z uporom proti Frankom, je velikomoravskemu knezu Rastislavu zanj uspelo pridobiti tudi Koclja. Upor je uspel in ustanovljena je bila nova, samostojna slovanska država Spodnja Panonija, katere knez je postal Kocelj. Skupaj z Rastislavom in njegovim nečakom Svetopolkom so se zavzemali, da bi se Metod vrnil v te kraje kot škof. Papež jim je leta 869 ugodil, kasneje pa je na Kocljeve prošnje tudi ponovno ustanovil sirmijsko nadškofijo, katere sedež je bil v Kocljevi državi. Škof Metod je uvajal slovansko bogoslužje in sprva deloval predvsem v Panoniji, njen upravni okoliš pa je vključeval Spodnjo Panonijo in Velikomoravsko. To je pomenilo vrh za tedaj ponovno (prvič po napadih Obrov) trdno povezane Južne in Zahodne Slovane. Imeli so podporo Bizantincev (zagotavljal jim jo je Metod) in frankovsko koloniziranje območja je bilo zavrto. Najverjetneje v Spodnji Panoniji je nastal prvi slovanski zakonik Zakon sudni ljudem, katerega avtor je najbrž Metod.

Salzburška nadškofija je tako izgubljala vpliv nad temi državami, kar je njeno vodstvo seveda motilo, prav tako kot frankovske fevdalce, ki so izgubili velik del ozemlja. Okrog leta 870 jim je uspelo odstraniti Rastislava in zapreti Metoda, vendar je nato na Velikomoravskem izbruhnil upor, ki je začasno preprečil napad na Koclja, tedaj nosilca pomembne vloge pri ohranjanju in podpiranju dela Metodovih učencev. Ko so leta 873 na zahtevo papeža Janeza VIII. Franki končno izpustili Metoda, ga je Kocelj kljub njihovim grožnjam ponovno sprejel. Že naslednjega leta so jih uresničili. Zasedli so Spodnjo Panonijo, pregnali Metoda, ki se je zatekel na Velikomoravsko, in odstranili Koclja, kar je seveda pomenilo konec samostojnosti. Po tem dogodku Kocelj izgine iz zgodovine. Spodnja Panonija je prešla pod oblast kasnejšega vzhodnofrankovskega kralja Arnulfa Koroškega.