Soglasnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Soglasniki ali konzonanti[1] so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki. V navadnem besedju niso zlogotvorni. Po odprtostni stopnji jih delimo na zvočnike in nezvočnike.[2]

V slovenskem knjižnem jeziku je 21 soglasniških fonemov: /p/, /t/, /k/, /b/, /d/, /g/, /f/, /h/, /v/, /j/, /l/, /r/, /c/, /č/, /dž/, /s/, /š/, /z/, /ž/, /m/, /n/. V slovenski abecedi so soglasniki predstavljeni z naslednjimi črkami: B, C, Č, D, F, G, H, J, K, L, M, N, P, R, S, Š, T, V, Z in Ž.

Zvočniki/nezvočniki[uredi | uredi kodo]

Zvočniki so glasovi srednje odprtostne stopnje in jih izgovarjamo z malo oviranim pretokom zraka na izgovornih mestih. Mednje sodijo m, n, r, l, v in j. Nezvočniki so glasovi najmanjše odprtostne stopnje in jih tvorimo z močnim oviranjem zračnega toka v ustni votlini.[3][2] Nezvočniki so lahko zveneči (glasilke v grlu se pri tvorbi zvenečih nezvočnikov tresejo) ali nezveneči (glasilke se ne tresejo). Zveneči nezvočniki so b, d, , g, z in ž, nezveneči nezvočniki pa c, č, f, h, k, p, s, š in t.[3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=konzonant&hs=1, Slovar slovenskega knjižnega jezika, vpogled: 6. 6. 2014.
  2. 2,0 2,1 Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 72–78.
  3. 3,0 3,1 Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.
IPA: Soglasniki v slovenščini
IPA primeri
p pero, apno, vpis
b biti, žaba
t trava, otrok
d do, oditi
čas, način
in, ip
k klepet
ɡ govor
f figa
ʋ vrata
s sestra, most
z zob
ʃ šivanka
ʒ žival, koža
ç himna
m mati
n ne
l luna
r riba
j jopa
x hrib
IPA: Samoglasniki v slovenščini
a mama
e peč
ɛ medved
ə pes
i miza
o moka
ɔ roka
u usta