Seznam slovenskih besed ruskega izvora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Veliko jezikov, vključno s slovenščino vsebuje besede, ki so verjetno izposojene iz ruščine. Vse besede v resnici niso ruskega ali slovanskega izvora. Nekatere so enake v več slovanskih jezikih in je težko oceniti ali so prišle v slovenščino iz ruščine ali, recimo, iz poljščine. Najbolj znan tak primer je vodka. Druge besede so sposojene ali izvedene iz klasičnih staroveških jezikov, kot sta latinščina in stara grščina, nekatere pa so izposojene iz jezikov prvotnih ljudstev nekdanjega Ruskega imperija.

Večina besed označuje stvari in pojme, ki so značilni za Rusijo, rusko kulturo, politiko, zgodovino. Zelo znane besede zunaj Rusije so: vodka (водка), tajga (тайга), tundra (тундра), pogrom (погром). Nekatere se rabijo tudi v 'vsakdanjem' izražanju, neodvisno od ruskega sotvarja.

Seznam[uredi | uredi kodo]

Splošno, geografija[uredi | uredi kodo]

akmeizem
babuška
balaklava
balalajka
bandura 
(ukrajinsko)
batjuška
bosjak
brička
budjonovec 
будёновец, vojak Budjonijeve armade
bukinist
bunčuk
burlak 
бурлак, težak, ki vlači ladje po Volgi
čajarna
čapka
čepec
čepka
drožka
dušegrejka
frenč
gulag
hutor 
ху́тор (ukrajinsko ху́тiр: hutir), vrsta gospodarskega naselja
katjuša
kazačok
Kazaki
kibitka
knuta 
(sposojenka iz švedščine)
kobza 
(ukrajinsko)
koč 
коч, vrsta sibirske lesene jadrnice in veslače
kočevnik 
кочевник, pripadnik nomadskih ali pastirskih sibirskih ljudstev
kopejka 
копейка
kozak
kozmodrom
kozmonavt
kremelj 
кремль
mahorka
mamut 
мамонт
matrjoška
matuška
nagajka
naramka
njanja
ostrog 
острог, naselbina
papiroska
peredvižniki 
передвижники, slikarsko umetniška smer proti koncu 19. stoletja
pogrom 
погром, oblika protijudovskega terorja v Ruskem imperiju
prospekt (ulica)
rubaška 
рубашка, široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom
rubelj
sobolj
sabor (cerkev)
samovar
sarafan
sloboda 
слобода, stara ruska in ukrajinska vaška naselbina
sputnik
stepa 
степь
tajga 
тайга
telega
trepak
trojka (trivladje) 
тройка
trojka (ples)
trojka (sani)
tarantas
taratajka
tundra 
тундра
ušanka
vint
vodka

Živila[uredi | uredi kodo]

Glej tudi seznam ruskih narodnih jedi.
blin 
pecivo, podobno palačinkam
boršč
kaša
kumis
kvas
nalivka
pelmen
pirog 
tudi poljsko »pierogi«, (množina) cmoki ali pite.
pirožek 
mali pirog
prjaniki 
пря́ник/пря́ники, medeno pecivo
šči
šašlik
sirnik
varenik

Politika, geopolitika, uprava[uredi | uredi kodo]

agitprop
aparatčik
boljševik, boljševizem
bojar, bojarinja
čeka
komisar
DOSAAF 
ДОСААФ
Duma
dvorjanstvo, dvorjanin
FSB
glasnost
gubernija
jevsekcija 
ЕвСекция
kadet
KGB
knez
kolkhoz
kulak
kraj 
край
leninizem
MGB
menjševik, menjševizem
mir
MVD
narkompros 
Наркомпрос
narodništvo
Njet (»Ne«) 
kot v gospod NET (gospod Gromiko je bil znan kot gospod NET)
NEP
NKVD
nomenklatura
obščina
oblast 
о́бласть
okranka
okrug
opričina
opričnik
perestrojka
petletka
politbiro
posadnik 
поса́дник, nekdanji knezov namestnik v mestu
propiska
rajon 
райо́н (iz francoščine)
silovik
SMERŠ 
СМЕРШ - СМЕРть Шпионам
sovjet
sovhoz
Sovmin
Sovnarkhoz
sovnarkom 
СовНарКом
specnaz 
спецназ - Войска специального назначения
stahanovec, stahanovstvo 
стахановец
stalinizem
stavka (Rusija)
car, carstvo, carica, carevna, carevič, cesarevič
ukaz (Rusija) 
указ
ulus 
улу́с (iz turških jezikov)
veče (veča)
zampolit
zemščina
zemski sobor 
зе́мский собо́р
zemstvo

Religija[uredi | uredi kodo]

duhoborci 
духоборы, pripadniki ruske verske sekte, ki je v 18. stoletju nastopila proti cerkvenim obredom in dogmam
bičarji 
хлысты, pripadniki srednjeveške ruske verske sekte, ki je širila bičanje samega sebe
jurodivi 
юро́дивый,
Lipovani
molokani 
молокан
razkolniki 
раскольник, pripadniki ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od ruske pravoslavne cerkve
skopci 
скопцы
staroverci 
старове́ры ali старообря́дцы, pripadniki ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od ruske pravoslavne cerkve
upir 
упы́рь, živi mrtvec

Tehnika, posebno[uredi | uredi kodo]

černozjom 
vrsta stepske prsti
Tokamak 
osamitvena naprava za plazmo
Mir (vesoljska postaja) 
Мир, ruska vesoljska postaja
polinja 
področje čiste vode v arktičnem ledu
rasputica 
распутица, doba razmočenih cest

Stare ruske uteži, mere, denar[uredi | uredi kodo]

aršin
арши́н, dolžinska mera
červonec
star denar
desetina (ploščinska mera)
pud 
пуд, utežna enota
ruski čevelj
dolžinska mera
vrsta
верста́, verstá, dolžinska mera
vršek
вершо́к, veršók, dolžinska mera

Različno[uredi | uredi kodo]

Nekatere neprevedljive besede, ki imajo svoje članke v slovenski Wikipediji.

BAM
bajan (glasba)
Belomorkanal (kanal) in Belomorkanal (cigarete)
banja
bilina
kantonist 
кантонист
čajnik
častuška 
часту́шка
dača
dedovščina
junker (Rusija)
katorga
kurgan
kurtka
lisenkoizem
mužik
paločka
Pravda
sambo (vojaška veščina) 
самбо
samizdat
šaraška 
(etimološko pravilneje šaražka) - шара́шка / шара́жка, žargonsko ime za skrivne tehnične urade, kjer so pod prisilo delali inženirji in znanstveniki
Tatar (področje)
teremin 
(rusko терменвокс: termenvoks), vrsta elektronskega glasbila, imenovana po Termenu, oziroma Léonu Thereminu
titlo 
титло
jaranga 
яранга
zaum 
заумь ali заумный язык

Ruske črke[uredi | uredi kodo]

glej tudi cirilica
ja 
я
jat 
Ѣ, ѣ
jer 
ъ
jeri 
ы
ižica 
ѵ

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Delna neskončnost Ta seznam še ni popoln oziroma zaključen. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.