Glagolski vid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Glágolski víd je kategorija omejenosti glagolskega dogodka. Vidsko so glagoli:[1]

  • dovršni – izražajo omejenost v trajanju; večinoma so napravljeni s predpono iz nedovršnih glagolov (npr. dodelati, premisliti, prinesti), redko pa so brez predpone (npr. plačati, skočiti, dvigniti)
  • nedovršni – izražajo neomejenost v trajanju (delati, misliti, nesti)
  • nekateri glagoli, t. i. dvovidski glagoli,[2] so lahko dovršni in nedovršni (npr. roditi, telefonirati); o nedovršnosti ali dovršnosti glagolskega dejanja odloča konkretni uporabljeni pomen glagola[3]

Po dovršnih glagolih se vprašamo Kaj nekdo stori/je storil/bo storil?, po nedovršnih pa Kaj nekdo dela/je delal/bo delal?. Glagolski čas ne vpliva na glagolski vid.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.
  2. ^ Toporišič, Jože (1960). O aspektnih premenah v slovenskem knjižnem jeziku. Jezik in slovstvo, letnik 5, številka 7, str. 198-204.
  3. ^ Žele, Andreja (2011). Glagoli na -irati v današnji slovenščini. Slavistična revija, letnik 59, številka 2, str. 213-227.
  4. ^ Skaza J. Žepnica slovnica slovenskega jezika za vsakdanjo rabo. Ljubljana: Jutro, 2008.