Nedoločnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Nèdolóčnik (ínfinitiv) je nedoločna glagolska oblika, ki se končuje na -ti ali -či (na primer: hoditi, teči). Ob pomožnih in faznih glagolih imajo vlogo povedkovnika (moram povedati, začel je govoriti), redko pa se rabi tudi samostalniško v srednjem spolu (dobro jesti, dobrega jesti).[1] V pogovornem jeziku se pogosto uporablja tako imenovani kratki nedoločnik, ki se končuje na -t ali -č (hočem teč → pravilno hočem teči).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]