Kipčaščina

Kipčaščina
Qypçaq
Področje	Ruska severna obala Črnega morja, Madžarska
Obdobje	11.–17. stoletje, evolvirala v sodobne kipčaške jezike
Jezikovna družina	turški jeziki navadni turški kipčaški kipčaško-kumanski Kipčaščina
Jezikovne oznake
ISO 639-3	–
Seznam Linguist	qwm
Glottolog	Ni

Kipčaščina (kipčaško qypçaq, kipčak) je izumrl turški jezik iz družine kipčaških jezikov.

Iz kipčaškega jezika se je razvila večina turških jezikov, ki se zdaj govorijo Vzhodni Evropi in na Kavkazu, ker je bil kipčaško-kumanski jezik lingua franca na ozemljih pod oblastjo Zlate horde.

Kazahi so ostanki vzhodnokumansko-kipčaških plemen, ki so v 10. stoletju živela v severnem Kazahstanu in so se kasneje preselila v Evropo. Njihov jezik se je zaro razvil iz bolj izolirane oblike zgodnje kipčaščine. V obdobju Zlate horde so kipčaščino privzeli bolgarsko govoreči Volški Bolgari (kasnejši Kazanski Tatari), Astrahanski Tatari, Balkarci, Karačajci, Kumiki, Kumani (kasnejši Krimski Tatari), Baškirci in mongolska aristokracija.