1314

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1280.  1290.  1300.  - 1310. -  1320.  1330.  1340.
Leta: 1311 · 1312 · 1313 · 1314 · 1315 · 1316 · 1317
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1314 (MCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Prva vojna za škotsko neodvisnost[uredi | uredi kodo]

  • pomlad - Škotski plemič Edvard Bruce, mlajši brat kralja Roberta Bruca, oblega utrdbo Stirling, ki je v posesti Angležev. V brezupni situaciji sklene angleški upravitelj sporazum z Edvardom, da če mu do sredine poletja ne pride na pomoč angleška vojska, preda utrdbo Škotom. Angleški kralj Edvard II. po hitrih pripravah odrine z vojsko na sever.
  • marec - Škotski vojskovodja James Douglas prežene Angleže iz obmejne utrdbe Roxburgh. Za njim ne zaostaja drugi škotski vojskovodja grof Moray, ki zavzame utrdbo Edinburgh.
  • maj - Robert Bruce pleni po severni Angliji.
  • 24. junij - Bitka pri Bannockburnu: škotska vojska pod vodstvom kralja Roberta Bruca v dvodnevni bitki odločujoče porazi enkrat večjo angleško vojsko pod vodstvom kralja Edvarda II., ki se spre s svojimi vojskovodji okoli postavitve obrambe. Deklaracija v Arbroathu1320
    • Po porazu Angležev začno Škoti pleniti po severni Angliji, brat škotskega kralja Edvard Bruce pa začne dolgoročno načrtovati invazijo na Irsko. 1315

Dvojne volitve v Nemčiji[uredi | uredi kodo]

  • 19. oktober - Frankfurt na Majni: s štirimi elektorskimi glasovi od sedmih je za novega nemškega kralja izvoljen avstrijski vojvoda Friderik I. Habsburški.
  • 20. oktober - verjetno Mainz: s petimi glasovi od sedmih je za novega nemškega kralja izvoljen zgornjebavarski vojvoda Ludvik IV. Wittelsbaški. Presežek dveh glasov, ki bi jih sicer moralo biti sedem, gre na račun razdeljenosti Saške vojvodine [1] in da poleg češkega kralja Ivana Luksemburškega prispeva en glas na ločenih volitvah še odstavljeni češki kralj Henrik Majnhardiner.
  • 25. november - Dve istočasni kronanji:
    • Aachen: kronanje Ludvika IV. Wittelsbaškega za nemškega kralja (Rex Romanus).
    • Bonn: kronanje Friderika I. Habsburškega za nemškega kralja. Glede na to, da je Aachen tradicionalno mesto kronanja nemških kraljev, se Friderik I. Habsburški smatra za protikralja. 1326

Ostalo[uredi | uredi kodo]

  • pomlad - Francoski dvor: med prešuštvom sta zasačeni francoska kraljica Margareta Burgundska in njena svakinja Blanka Burgundska, ki sta se zapletli v intimno razmerje z dvema vitezoma. Šokirani kralj Filip IV.[2] prešuštnici zapre v temnico, njuna ljubimca pa podležeta brutalni torturi.
Usmrtitev Jacquesa de Molayja, zadnjega velikega mojstra vitezov templarjev, romantična upodobitev

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  1. ^ dva glasova namesto enega
  2. ^ soprog prve, tast druge
  3. ^ Na grmadi naj bi preklel takratnega papeža Klemena V. in kralja Filipa IV. in jima prerokoval skorajšnjo smrt. Papež Klemen V. umre le mesec dni kasneje, Filip IV. pa sedem mesecev.
  4. ^ in začetek psevdozgodovinskih teorij, npr. o prostozidarstvu in Sionskem priorstvu.
  5. ^ ali pa je odstavljen