1187

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1150.  1160.  1170.  - 1180. -  1190.  1200.  1210.
Leta: 1184 · 1185 · 1186 · 1187 · 1188 · 1189 · 1190
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1187 (MCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Bitka pri Hattinskih rogovih. Od okoli 20.000 križarjev jih največ 3.000 uide pokolu. Saladinova vojska je štela 30.000 mož.

Padec Jeruzalema in preludij v tretjo križarsko vojno[uredi | uredi kodo]

  • april - Rajmond III. Tripolitanski, ki se nahaja v soprogini utrdbi v Tiberiji ob Galilejskem jezeru, dovoli prehod manjši Saladinovi izvidnici čez svoje ozemlje. Upa namreč na podporo Saladina v notranjih spopadih za jeruzalemski prestol.↓
  • 1. majBitka pri Cressonu: Saladinova "izvidinica", ki šteje čez tisoč konjenikov, po naključju naleti na mnogo manjšo diplomatsko misijo, ki jo je poslal jeruzalemski kralj Gvido Lusignanski, da bi se pobotal z Rajmondom. Le redki križarji ubežijo.
    • V bitki pade Roger de Moulins, veliki mojster vitezov hospitalcev. Ker v izrednih razmerah, ki sledijo, ni volitev, njegove dolžnosti prevzame namestnik Armengaut de Aspe.
    • Rajmond se pokesa za napako in prizna Gvida Lusignanskega za kralja.
  • 2. julij - Saladin začne oblegati mesto Tiberija, ki ga brani Rajmondova soproga grofica Ešiva, in ga še istega dne zavzame z izjemo citadele. Na jeruzalemskem dvoru prevlada odločitev, da je mestu potrebno pomagati še preden pade citadela.
  • 4. julij - Bitka pri Hattinu: Saladinova vojska odločujoče porazi križarsko vojsko, ki jo vodi kralj Gvido Lusignanski. Med ujetimi so poleg kralja še njegov brat Amalrik, Rejnald Chatillionski, Humfrej IV. Toronski, veliki mojster templarjev Gerard de Ridefort, Viljem V. Montferraški in še nekaj ostalih križarskih imenitnikov.
  • 5. julij - Grofica Ešiva, soproga tripolitanskega grofa Rajmonda IV., preda Saladinu še citadelo v Tiberiji.
  • Do sredine septembra se Saladinu predajo mesta Akra, Nablus, Jaffa, Toron, Sidon (29. julij), Bejrut, Arsuf, Cezarejo in Askalon (4. september).
    • Konrad Montferraški, ki je zapustil politično prevroči Konstantinopel, organizira odpor v Tiru, zadnjem večjem in močno utrjenem križarskemu pristanišču, ki se je lahko branilo tako z morja kot s kopnega.
  • 20. september - Začetek obleganja Jeruzalema. Obrambo v mestu organizirajo Balian Ibelinski, kraljica Sibila in jeruzalemski patriarh Heraklij s peščico preživelih vitezov in za boj sposobnim civilisti.↓
  • 2. oktober → Balian Ibelinski se izpogaja za predajo. Saladin po 88 letih križarske oblasti osvoji Jeruzalem, večino prebivalstva, ki se ne more odkupiti, zasužnji.
  • 20. oktober - Umre papež Urban III., menda ob novici, ko je izvedel za padec Jeruzalema. Naslednji dan ga nasledi novi papež Gregor VIII., 173. papež po seznamu.
  • 29. oktober - Papež Gregor VIII. objavi bulo Audita tremendi, s katero napove tretjo križarsko vojno.
Balian Ibelinski predaja Jeruzalem Saladinu.
  • oktober - Preminuli tripolitanski grof Rajmond III., ki je od vseh naporov hudo zbolel, prepusti grofijo svojemu krščencu Rajmondu Antiohijskemu, vendar dobi nadzor nad grofijo njegov oče in knez Bohemond III. Antiohijski.
  • november - Saladin ponovno poskusi z obleganjem Tira. Konrad Montferraški v tem času mesto, v katerem se tare beguncev, še bolje utrdi.
  • 17. december - Huda vročica pogubi papeža Gregorja VIII. Čez dva dni ga nasledi papež Klemen III., 174. papež po seznamu. 1188
  • 30. december - Križarska pomorska protiofenziva okoli obleganega mesta Tir. Križarjem uspe zajeti več Saladinovih galej. Istočasno izvedejo izpad in prisilijo Saladina v hiter umik, zato je prisiljen požgati oblegovalne naprave.
  • V angleški in francoski kralj uvedeta ti. Saladinov davek, s katerim naj bi financirali nov križarski pohod za ponovno zasedbo Jeruzalema.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Saladin obglavi Rejnalda Chatillionskega.

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]