1184

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1150.  1160.  1170.  - 1180. -  1190.  1200.  1210.
Leta: 1181 · 1182 · 1183 · 1184 · 1185 · 1186 · 1187
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1184 (MCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Rekonkvista[uredi | uredi kodo]

  • maj, junij - Rekonkvista: velika ofenziva Almohadov pod vodstvom kalifa Jusufa I.. Preko juga Portugalske prodrejo vse do Lizbone in jo oblegajo preko morja in kopnega. Branilci mesto ubranijo, zato se Almohadi usmerijo proti Santarému.
  • junij - Almohadi oblegajo portugalski Santarém. Mesto brani portugalski kralj Afonz I.. Ko Jusuf oceni, da mu za obleganje zadostujejo manjše sile, jih del napoti proti Lizboni, da bi jo ponovno oblegali. Njegova vojska razume ukaz narobe in se med zmedo, ko popravlja situacijo, rani s puščico z loka.
  • 19. julij - Po zastrupitvi rane umre almohadski kalif Abu Jakub Jusuf. Nasledi ga sin Jakub al-Mansur, ki prestolnico preseli nazaj v Afriko v Rabat.
Gruzijska kraljica Tamara Velika

Ostalo po Evropi[uredi | uredi kodo]

Zaroka med nemškim kronskim princem Henrikom VI. in Konstanco Siciljsko. Srednjeveška geopolitika je bolj kot na vojnah temeljila na porokah.
  • Bizantinsko cesarstvo: novi cesar Andronik I. Komnen se poskuša priljubiti ljudstvu, zato posebej ostro kaznuje koruptivno in brezbrižno plemstvo, ki je bilo pod Manuelom I. izvzeto iz zakona.
    • pomlad - Pogajanja med Andronikom Komnenom in Benečani za sklenitev protinormanskega zavezništva. Andronik pristane na izplačilo odškodnine za razlastitev leta ←1171.

Bližnji vzhod[uredi | uredi kodo]

  • Sirski vladar Saladin se ponovno vrne pred Kerak in ga brez uspeha oblega.
  • Jeruzalemski kralj Baldvin IV. poskuša razveljaviti zakon med njegovo sestro Sibilo in vitezom Gvidom Lusignanskim. Ker pa se slednja ne udeležita sinode z jeruzalemskim patriarhom Heraklijem, razveljavitev ne uspe.
    • Zdravstveno stanje kralja Baldvina IV. se zaradi gobavosti hudo poslabša, zato je bolj izoliran od političnih spletk, ki razdelijo jeruzalemski politični tabor na dva dela: enega za mir s Saladinom (Rajmond III. Tripolitanski), drugega za vojno (Rejnald Chatillionski). 1185

Daljni vzhod[uredi | uredi kodo]

  • Jošinaka Minamoto se zoperstavi poglavarju klana Minamoto bratrancu Joritomu in ugrabi mandatnega cesarja Go-Širakavo ter se okliče za šoguna.
  • 19. februar - Bitka pri reki Udži: bitka znotraj klana Minamoto med bratrancema Jošinako, ki je ugrabil mandatnega cesarja Go-Širakavo, in Jočicunejem, ki je zmagal, a ga dokončno premagal šele dva dni kasneje pri Awazuju.
  • 18. marec - Ko si Jošicune zagotovi prvenstvo v klanu Minamoto, se ponovno posveti klanu Taira in napade njihovo trdnjavo Iči-no-tani v bližini Kobeja ter jo zavzame.
    • Pod mečem pade 16. letni voditelj trdnjave Acumori Taira, ki se sprva odloči za beg, a si potem premisli in izbere smrt. Prizor je priljubljen v kabuki dramah.
  • Bitka pri Kodžimi: Minamoto potisne Tairo v še brezupnejši položaj.

Afrika[uredi | uredi kodo]

Mošeja Kutubija, Marakeš. Minaret je visok 69 metrov.
  • Banu Ghanija, zadnji ostanek Almoravidov, ki imajo v posesti le še emirat na Majorki, izkoristi preokupiranost almohadskega kalifa Jusufa I. s Portugalci in sklene ponovno osvojiti obalo severne Afrike. Pri tem so presenetljivo uspešni in zavzamejo pristanišča Kasantino, Bedžajo, Gabes in Alžir. ↓
  • → Medtem ko se ukvarjajo s severnoafriškimi osvojitvami, jih izda eden od dvorjanov in povabi Almohade na Majorko. Predčasna vrnitev almoravidske mornarice prepreči zasedbo.
  • Novi almohadski kalif Jakub al-Mansur ukaže po več desetletnem zastoju nadaljevanje gradnje mošeje Kutubija v Marakešu.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]