Koan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Del serij o
budizmu

Dharma Wheel.svg
Oris · Portal

Zgodovina
Časovni trak · Koncili
Gavtama Buda
Kasnejši budisti

Dharma ali pojmi

Štiri plemenite resnice
Srednja pot
Tri znamenja obstoja
Pet agregatov
Minljivost · Trpljenje
Ne-jaz · Soodvisen nastanek
Samsara · Praznina
Kozmologija · Karma
Reinkarnacija

Prakse

Trije dragulji
Plemenita osmera pot
Morala · Popolnosti
Meditacija · Zavedanje
Modrost · Sočutje
Pripomočki razsvetljenja
Meništvo · Posvetnost

Nirvana
Štiri stopnje · Arhat
Buda · Bodhisattva

Tradicije · Kanoni
Theravada · Pali
Mahajana · Kitajski
Vadžrajana · Tibetanski

p · p · u · z

Koan, izrek zen budizma, je paradoksalno besedilo in besedilo velike jezikovne zgoščenosti. Njegov glavni namen je bil preizkus razsvetljenja, do katerega je moral priti vsak učenec zena. Ta je potekal v obliki dialoga med mojstrom in učencem v jezikovno strnjeni obliki paradoksa.

Funkcija[uredi | uredi kodo]

Vsi zenovski koani poudarjajo razdiralno moč razuma, ki ustvarja subjekte. Ukinitev subjekta, ki ga imenujejo tudi »najvišji ego«, je temelj meditacije v zenu. Razumu sicer priznavajo njegovo odprtost za znanje in logično sklepanje, a te sposobnosti so obenem tudi ovira za spoznavanje jasnine biti. Tega namreč ni sposobna logika, ampak modrost, skrita v emociji, ki jo mojstri imenujejo srce.

Temeljno razumevanje smrti se v zenu nahaja v spoznanju, da obstaja enost bivanja in ne-bivanja: smrt je torej del življenja, življenje pa del smrti, saj je vsaka eksistenca določena za večno spreminjanje. Zato se ni treba spraševati o vzrokih in posledicah rojstva in smrti.

Poetični žanr[uredi | uredi kodo]

Koan ima kot poetični žanr svojo specifičnost tako v jezikovnostilnem, kot v miselnem pogledu, saj mora ustrezati načelu svojega izvornega poslanstva: odpreti pot v razsvetljenje duha. Ker je ena izmed glavnih potez razsvetljenega človeka tišina, vsebuje koan skrbno izbrano besedje, pomensko strukturirano v sobivanje nasprotij (tj. paradoks). Glavna miselna naloga koana je v pravilnem doumevanju vsega bivajočega, združenega v enovito harmonijo kozmosa. Vse reči imajo naravo Bude in vse povezuje ista svetost bivanja. Koanski izrek pa predstavlja potrditev tega spoznanja.

Deklevovi koani[uredi | uredi kodo]

Tudi Milan Dekleva se je v svoji zbirki Peseženi človek (1992) odločil za rabo koana, ki dokazuje pesnikovo pripadnost miselnosti zena. Ti izreki skušajo s pomočjo paradoksa razjasniti temeljna vprašanja bivanja, ki so tuja zahodni metafiziki, kot so vprašanje praznine,[1] tišine, razsvetljenja in identitete vsega bivajočega.

Deklevovi koani vsebujejo temeljno problematiko slovenske sodobne književnosti: konec subjekta in metafizičnega dualizma, problem jezika kot izvorne emocije in vprašanje nove etike sočutja do vseh čutečih bitij.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Temeljna misel zena je doživetje niča in praznine. Če hoče bivajoči stopiti skozi »vrata praznine«, mora prečistiti svoj duh tako, da zaustavi razumsko mišljenje. Praznina namreč pomeni razsvetlitev zavesti, da je vsak človek samo delček kozmične celovitosti.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]