Romul

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Romul

Večina podatkov o nastanku in razvoju Rimskega kraljestva ni podprta z zgodovinskimi pričevanji, ker so Galci v prvi plenitvi Rima popolnoma uničili državni arhiv in zabrisali vsako drugo sled za preteklostjo. Podatki, ki so na razpolago, so v glavnem povzeti po pripovedovanju Tita Livija, ki je v dobi rimskega cesarstva, pet stoletij po ukinitvi kraljevine, skušal predstaviti državo s čim bolj ugledno preteklostjo. Zato je vsebina tega članka v veliki meri legenda.

Romul ni bil samo ustanovitelj Rima, pač pa tudi njegov prvi kralj. Leta 753 pr. n. št. je začel graditi mesto na Palatinu. Odločil je, da bo priznal za meščana vsakogar, ki bo pomagal pri gradnji. S tem je priklical razne kriminalce, pobegle sužnje, izgnance in druge nepridiprave, ki so v nastajajočem mestu našli zavetišče. Tako je naselil pet od sedmih rimskih gričev. Da bi meščanom priskrbel žene, je povabil sosednje pleme Sabincev na praznovanje, kjer so ugrabili Sabinke in jih pripeljali v Rim. Sabinci so jim napovedali vojno, a so ženske potrdile, da se v Rimu počutijo dobro in pobotale obe strani. Od takrat sta izmenično vladala latinski in sabinski kralj.

Romul je razdelil Rimljane na nesposobne in sposobne za vojsko. Slednji so bili razvrščeni v legije; vsako je sestavljalo 6000 pešakov in 600 konjenikov. Ostali so postali prebivalci Rima in izmed teh je Romul izbral 100 najplemenitejših in jih določil za senatorje v kraljevem sosvetu, rimskem senatu. Te može je poimenoval patres (od pater, lat. oče), njihovi nasledniki pa so postali patriciji – aristokrati in elita. Po združitvi Rimljanov in Sabincev je senatu dodal še 100 sinov Sabink.

Pod Romulovo vladavino je bila ustanovljena tudi skupščina comitia curiata. Romul je za njeno sestavo najprej razdelil prebivalce Rima na tri plemena: Ramnes (Rimljani), Tities (Sabinci) in Luceres (Etruščani). Vsako pleme je nato izbralo deset predstavnikov curiae, ki so tvorili enotno volilno telo. Vsi predlogi, ki jih je obravnavala comitia curiata so bili tako soglasno sprejeti ali zavrnjeni, saj se je mnenje večine upoštevalo kot mnenje celotne curiate.

V 38-letni vladavini se je Romul bojeval v več uspešnih vojnah in razširil ozemlje kraljevine na celoten Lacij in nekatera sosednja območja. Prav tako je kot del rimske religije vpeljal avgurje. Po smrti v starosti 54 let so Romula proglasili za boga vojne Kvirina, ki je bil eden izmed treh glavnih rimskih bogov in je predstavljal tudi deificirano podobo mesta Rim.

Po mnenju sodobnih zgodovinarjev so si Romula izmislili kasnejši antični zgodovinarji[navedi vir]. Njegovo ime, ki pravzaprav niti ni latinsko, naj bi objasnilo izvor imena Rim[navedi vir]. Njegovemu dozdevnemu vladanju so pripisali dejanja, ki se od sina boga vojne in ustanovitelja takega mesta tudi pričakujejo. Prav tako mu so mu pripisali ustanavljanje prvih rimskih političnih, vojnih in društvenih institucij, kakor tudi vojskovanje s sosednjimi ozemlji. Neko obdobje naj bi tudi vladal skupaj s sabincem Titom Tacijem (lat. Titus Tatius), katerega resnični soimenjak je bil verjetno prvi pravi rimski kralj. V poznejših stoletjih so se viri o njegovem obstoju porazgubili, zato so njegovo obdobje vladanja spojili z Romulovim.