Baltiška država

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lega Baltskih držav v Evropi

Baltiške države oz. Baltske države je skupen naziv za tri evropske države, ki ležijo ob Baltskem morju: Litvo, Latvijo in Estonijo.

Estonijo poseljujejo potomci Baltskih Fincev, Latvijci in Litvanci pa so si kulturno bližje med seboj, oboji so potomci Baltov. Ti trije narodi so na tem območju vzpostavili svojo neodvisnost tik po prvi svetovni vojni, po več stoletjih tuje prevlade. Po podpisu pakta Ribbentrop-Molotov leta 1939 je Rdeča armada vkorakala v Poljsko in Baltske države, ki so ob grožnji z invazijo podpisale pakt o vzajemni pomoči. Do sredine leta 1940 je Rdeča armada zasedla celotno ozemlje teh držav in v vseh nastavila prosovjetsko oblast, ki je izglasovala priključitev Sovjetski zvezi. Pod sovjetsko oblastjo so ostale do leta 1990 oz. 1991, ko so vse tri ponovno razglasile neodvisnost. Sovjetska zveza jih je formalno priznala 6. septembra 1991.

Danes so vse tri Baltske države parlamentarne demokracije s tržnim gospodarstvom. Od leta 2004 so članice Evropske unije in zveze NATO.

Osnovni podatki[uredi | uredi kodo]

Država Zastava Estonije Estonija Zastava Latvije Latvija Zastava Litve Litva
Prestolnica Talin Riga Vilna
Prebivalstvo 1.340.415 (jan. 2009) 2.248.944 (maj 2010) 3.349.900 (2009)
Površina 45.227 km² 64.589 km² 65.200 km²
BDP (PPP), skupni 26,85 milijarde USD (2007) 41,108 milijarde USD (2007) 66 milijard USD (2008)
BDP (PPP), na prebivalca 21.800 USD 18.103 USD 19.730 USD
BDP (nominalni), skupni 16,410 milijarde USD 20,101 milijarde USD 48,132 milijarde USD
BDP (nominalni), na prebivalca 15.310 USD 8.852 USD 14.273 USD
Gini 34 37,7 36
HDI 0,883 0,866 0,870

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]