Slovenska ljudska stranka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slovenska ljudska stranka
Slovenian People's Party
Vodja Marko Zidanšek
Ustanovljena 12. 5. 1988
Sedež Ljubljana, Slovenija
Ideologija Konservatizem
Krščanska demokracija
Evropska pripadnost Evropska ljudska stranka
Evropska parlamentarna skupina EPP Group
Matične barve zelena, modra
Državni zbor
0 / 90
Evropski parlament
1 / 8
Spletna stran
www.sls.si

Slovenska ljudska stranka (SLS) je slovenska politična stranka, ki je bila uradno ustanovljena 27. junija 1992, ko se je preimenovala iz dotedanje Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke. Leta 2000 se je na kongresu v Ljubljani združila s Slovenskimi krščanskimi demokrati v SLS+SKD in s tem postala pravna naslednica istoimenske zgodovinske politične stranke. Decembra 2001 se je stranka spet preimenovala v SLS (Slovenska ljudska stranka).

Trenutni predsednik stranke je mag. Marko Zidanšek, ki je bil 6. decembra 2014 izvoljen na Kongresu SLS v Podčetrtku[1]. Podpredsedniki stranke so postali Primož Jelševar, mag. Franc Rozman in Jasmina Opec, ki je bila podpredsednica SLS že v prejšnjem mandatu. Predsednik Glavnega odbora SLS je postal Igor Draksler, predsednik Nadzornega odbora SLS pa Žarko Pregelj.

Na volitvah poslancev v Evropski parlament 2014 je bil 25. maja 2014 kot prvi iz vrst SLS za poslanca Evropskega parlamenta na skupni listi NSi in SLS izvoljen tedanji predsednik SLS in poslanec SLS v Državnem zboru RS Franc Bogovič[2][3].

Na predčasnih državnozborskih volitvah julija 2014 je SLS za las zgrešila parlamentarni prag[4].

Na lokalnih volitvah 2014 je SLS med slovenskimi političnimi strankami zmagala po številu županov slovenskih občin[5].

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Od leta 1992 do leta 2014 je imela poslance v Državnem zboru Republike Slovenije:

Volitve v Državni zbor RS 1992[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 6. decembra 1992, je stranka osvojila 10 poslanskih mest. Poslanci so postali: Metka Karner-Lukač, Mihaela Logar, Zoran Madon, Alojz Metelko, Janez Podobnik, Marjan Podobnik, Franc Potočnik, Žarko Pregelj, Ludvik Toplak in Franc Zagožen.

Štefan Matuš je 15. februarja 1993 pristopil k poslanski skupini SLS, pred tem je bil nepovezani poslanec, še prej pa član SNS. Prav tako je k SLS pristopila Irena Oman in sicer 7. marca 1995.

Po odstopu Ludvika Toplaka, ki je bil imenovan za rektorja Univerze v Mariboru je njegovo mesto 25. februarja 1994 zasedel Janez Vindiš, ki pa je 9. septembra 1996 prestopil k SKD.

Volitve v Državni zbor RS 1996[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 10. novembra 1996, je stranka osvojila 19 poslanskih mest. Poslanci so postali: Josip Bajc, Stanislav Brenčič, Andrej Fabjan, Leon Gostiša, Peter Hrastelj, Franc Kangler, Štefan Klinc, Janez Kramberger, Jože Možgan, Darinka Mravljak, Janez Per, Janez Podobnik, Franc Potočnik, Jakob Presečnik, Franc Rokavec, Branko Tomažič, Vili Trofenik, Alojz Vesenjak in Franc Zagožen.

Vodja poslanske skupine je bil Franc Zagožen.

Volitve v Državni zbor RS 2000[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka (takrat SLS+SKD) osvojila 9 poslanskih mest. Poslanci so postali: Ivan Božič, Stanislav Brenčič, Andrej Fabjan, Franc Kangler, Janez Kramberger, Jurij Malovrh, Janez Podobnik, Franc Rokavec in Vili Trofenik.

Vodja poslanske skupine je bil Janez Podobnik.

Volitve v Državni zbor RS 2004[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3 oktobra 2004, je stranka osvojila 7 poslanskih mest. Poslanci so postali: Josip Bajc, Stanislav Brenčič, Kristijan Janc, Franc Kangler, Janez Kramberger, Jakob Presečnik in Mihael Prevc.

Andrej Fabjan je julija 2008 nadomestil umrlega Kristijana Janca.

Volitve v Državni zbor RS 2008[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 5 poslanskih mest. Poslanci so postali: Franc Bogovič, Gvido Kres, Jakob Presečnik, Janez Ribič in Radovan Žerjav.

Franc Pukšič je po izstopu iz SDS pristopil k poslanski skupini SLS.

Volitve v Državni zbor RS 2011[uredi | uredi kodo]

Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, je stranka osvojila 6 poslanskih mest. Poslanci so postali: Mihael Prevc, Jakob Presečnik, Franc Bogovič, Janez Ribič, Franc Pukšič in Radovan Žerjav.

Jasmina Opec je na poslanskem mestu nadomestila Radovana Žerjava, ki je postal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Volitve v Državni zbor RS 2014[uredi | uredi kodo]

Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 13. julija 2014, je SLS za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.[6]

Predsedniki stranke[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Marko Zidanšek novi predsednik SLS". www.dnevnik.si. 06. 12. 2014. Pridobljeno dne 07. 01. 2015. 
  2. ^ "Državna volilna komisija RS". www.volitve.gov.si/. Pridobljeno dne 06. 01. 2015. 
  3. ^ "Evropski parlament". www.europarl.europa.eu. Pridobljeno dne 06. 01. 2015. 
  4. ^ "Državna volilna komisija RS". volitve.gov.si. Pridobljeno dne 06. 01. 2015. 
  5. ^ "Državna volilna komisija RS". volitve.gov.si. Pridobljeno dne 06. 01. 2015. 
  6. ^ "SLS dokončno ostala pred vrati parlamenta, Cerar slavil tudi med Slovenci po svetu". 24ur.com]]. 21.7.2014. Pridobljeno dne 28.7.2014. 
  7. ^ http://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-sls-desus-in-nsi.html
  8. ^ http://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-sls-a-spomnite-se-name-tudi-jutri/352905

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]