Šmarje - Sap
| Šmarje - Sap | |
|---|---|
| Zemljevid: | Najdi.si |
| Država: |  Slovenija |
| Nadmorska višina: | 348 m |
| Število prebivalcev: | 1376 |
| Poštna št./pošta: | 1293 Šmarje-Sap |
| Občina: | Grosuplje |
| Pokrajina: | Dolenjska |
| Statistična regija: | Osrednjeslovenska regija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Šmarje-Sap je naselje in krajevna skupnost v Občini Grosuplje.
Vsebina |
[uredi] Lega
Naselje leži v skrajnem zahodnem delu Dolenjskega podolja ob cesti Ljubljana-Grosuplje in železniški progi Ljubljana - Metlika. Kraj je nastal z združitvijo naselij Šmarje in Sap (1961) ter Razdrto (1971). Jedro kraja je ob stari cesti Ljubljana-Grosuplje, novejši deli pa ležijo na severnem vznožju Boršta (400 mnm) in Mačka (397 mnm).
[uredi] Zgodovina
Kraj je poimenovan po cerkvi Marijinega rojstva. Cerkev je imela taborsko obzidje, od katerega je ohranjen večji stolp. Cerkveni gotski triladijski prostor s starejšo osnovo so barokizirali; nekaj oltarjev ima Metzingerjeve slike.
V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1322. Župnija je bila 1497 priključena stiškemu samostanu.
Šmarje-Sap ima več kot 500 let dolgo zgodovino šolstva. 8. julija 1504 je šmarski župnik Mihael Sterlecher postavil g. Štefana Pechlarja iz Ribnice za voditelja šole. Ta datum, ki je zapisan tudi v Ribniški kroniki, se šteje za začetek organiziranega šolstva v Šmarju.
12. septembra leta 1813 je med Šmarjem, Gumniščem in Škofljico potekala bitka pri Šmarju, v kateri so napredujoče avstrijske sile porazile bistveno močnejšo združeno vojsko Ilirskih provinc in Italijanskega kraljestva, ki jo je vodil Napoleonov posinovljenec, podkralj Italijanskega kraljestva Eugène de Beauharnais. Francozi so v bitki izgubili 600 mož.
Leta 1894 je bila skozi kraj zgrajena železniška proga.
[uredi] NOB
Aprila 1941 so kraj zavzeli italijanski okupatorji in namestili v Šmarju vojaško postojanko, ki je varovala železniško progo in predor ter skupaj s posadko iz Grosupljega opravljala pohode proti partizanom. Po italijanski kapitulaciji je bil kraj septembra in oktobra 1943 na partizanskem ozemlju, nato je bila v njem domobranska posadka. V noči na 27. julij 1944 je Levstikova brigada delno porušila železniški predor, poskus 18. divizije 14. avgusta, da bi ga popolnoma porušila, ni uspel; divizija je tu v naslednjih dneh po hudih bojih izgubila skoraj tretino moštva.[1]
[uredi] Naselja Krajevne skupnosti Šmarje - Sap
Cikava, Gajniče, Huda Polica, Mali Vrh, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Šmarje - Sap, Tlake, Veliki Vrh pri Šmarju in Zgornja Slivnica.
[uredi] Predstavitev območja danes
Krajevna skupnost Šmarje-Sap spada v občino Grosuplje, ki jo sestavljajo Šmarska dolina, Grosupeljsko in Radensko polje ter okoliška hribovja. Kraj Šmarje-Sap je po številu prebivalcev drugi največji kraj v grosupeljski občini. Še pred dobrimi stotimi leti je bilo Šmarje tudi glavno središče grosupeljske kotline, ki pa se žal ni dovolj hitro razvijalo. Tako je danes upravno, gospodarsko in prometno središče naše skupne občine naselje Grosuplje. Grb občine Grosuplje je oblikovalsko posodobljena podoba poznohalštatske živalske svinčene svastike štirih konjskih glav najdene na Magdalenski gori, ki ponazarja osnoven značaj nastanka in razvoja širšega Grosupljega (tranzitna baza sprva konjskih vpreg).
[uredi] Magdalenska gora
Magdalenska gora je eno izmed najbolj znanih arheoloških najdišč v Sloveniji. Je dobro ohranjeno prazgodovinsko naselje z umetno narejenimi terasami in obrambnimi nasipi, velikim številom rodovnih gomil in pestro zgodovino arheoloških raziskav. Najdbe, ki večinoma izvirajo iz 8. do 1.stoletja pr.Kr., danes hranijo muzeji v Ljubljani, na Dunaju in v Harvardu. Več o tem;
Arheološko pot je v letu 1998 uredila Občina Grosuplje v okviru načrtnega urejanja ter uveljavljanja kulturne in naravne dediščine na svojem območju. Pot v celoti poteka po ožjem varovanem območju, ki ga ščiti odlok o zavarovanju kulturne dediščine, zato ob pripravi ni bilo novih posegov v zemeljske plasti. Urejena je tako, da omogoča ogled še vidnih ostankov železnodobnega gradišča in gomil. Področje danes prekriva gozd, najbližja naselja so odmaknjena, kar divjadi omogoča mirno bivanje.
[uredi] Kako pridemo na Magdalensko goro?
- Parkirišče: urejeno na začetku poti ob cesti Šmarje-Sap - Lipoglav
- Število informativnih točk: 8
- Dolžina poti: približno 2 km
- Višinska razlika: 40 m,
- Čas ogleda: 40 min zložne hoje
[uredi] Galerija slik
-
Zahodna stran Šmarja
-
Severna stran Šmarja
-
Turnček
[uredi] Viri
- ^ Enciklopedija Slovenije. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga
