Vezaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
-

Ločila

opuščaj ’ '
oklepaji ( ) [ ] { } < >
uklepaj (
zaklepaj )
dvopičje :
vejica , ، 、
pomišljaji – — ―
tripičje … ... . . .
klicaj !
pika .
vezaj
deljaj - ‐ =
vprašaj ?
narekovaji „ “ » «
podpičje ;
poševnica /  ⁄ 

Delitelji besed

presledek ( )
interpunkt ·

Splošna tipografija

znak & (et, in) &
zvezdica *
afna @
leva poševnica \
krogla
kareta ^
križec † ‡
stopinja °
ponavljaj ″ -"-
številski znak #
dvojni opuščaj
tilda (vijuga) ~
podčrtaj _
navpičnica (pokončnica) |
odstotek %

Redkejša tipografija

trozvezdje (asterizem)
interrobang
bršljanov list
romb


Vezaj ( - ) je najkrajše vezalno črtično ločilo (v primerjavi s pomišljajem krajša črtica), ki se uporablja za vezanje besed. Po navadi je stičen (stični vezaj), včasih pa tudi nestičen (nestični vezaj).

Skladenjska/oblikoslovna raba[uredi | uredi kodo]

Stični vezaj[uredi | uredi kodo]

Stični vezaj (brez presledka z leve in z desne) pišemo:

  1. med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z besedico in ipd.: Avstro-ogrska, črno-beli film, slovensko-švedski slovar, rumeno-rdeča zastava, v Breznik-Ramovšu;
    • Medmeti iz istih ali podobnih sestavin se lahko pišejo z vezajem, če se sicer pišejo tudi skupaj ali narazen (ha-ha-ha ali hahaha ali ha ha ha).
  2. med sestavinami zloženk, nastalih iz podrednih zvez, če je prvi del števka oziroma več števk (20-letnica, 30-odstoten) ali črka oziroma več črk (A-vitamin, TV-sprejemnik);
  3. zastarelo med sestavinami nekaterih zloženk z imenovalniško prvo sestavino (Slovenija-vino) – danes take zloženke pišemo skupaj (Slovenijavino);
  4. na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljanke tipa pet- in šestkratni znesek, strepto- in stafilokoki (značilno zlasti za strokovno pisanje);
  5. med števčno/številčno osnovo in končajem: a-jevska sklanjatev, 30-a leta;
  6. med kratico, pisano z veliki črkami, in končnico (ali podaljškom osnove), ki jo pišemo z malimi: TAM-a, pri NOB-ju;
  7. za naveznim členkom le pred kazalniškim pridevniškim, posamostaljenim ali prislovnim zaimkom: le-ta, le-tak;
  8. v tujih citatnih imenih: rendez-vous;
  9. v filozofskem jeziku med samostojnimi besedami, povezanimi v sklop: biti-tu-in-zdaj.

Nestični vezaj[uredi | uredi kodo]

  1. med deloma dvojnega imena, če se obe enoti pregibata: Šmarje - Sap;
  2. med osebnim imenom in vzdevkom (Josip Murn - Aleksandrov) oziroma med prvotnim in prevzetim priimkom (Zofka Kveder - Jelovšek).
  • V novejšem času se pri priimkih vezaj opušča.
  • Vezaja ne pišemo v primerih, ko je en del prilastek (Ljubljana Šiška, ptica pevka).
  • Pred vzdevki, ki nadomeščajo priimke, ne pišemo vezaja (Karel Veliki, Ivan Brez zemlje).

Neskladenjska/neoblikoslovna raba[uredi | uredi kodo]

Neskladenjsko/neoblikoslovno vezaj rabimo:

  1. za ločevanje zlogov: li-pa, po-ti-ca;
  2. za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon (pra-), končnic (-a, -e), priponskih obrazil (-ost, -oča), medpon (-o-), vpon (-k- pri tikati) ...;
  3. za zaznamovanje končajev: rima na -ast;
  4. za zaznamovanje enote 00 pri zapisovanju denarnih zneskov (12 350,-- EUR).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 47–48.
  • J. Skaza: Žepni pravopis za vsakdanjo rabo: pravopisna pravila, slogovni in pravopisni zgledi, Ljubljana, Jutro, 2006, str. 40–41.