Oklepaj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
( )
|
|---|
|
opuščaj ' ’ |
| Drugi tipografski znaki |
|
znak & (et, in) & |
|
|
Oklepaj je nekončno dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja, ki z obeh strani oklepa besedo, številko, stavek ... Uklepaj je desnostični, zaklepaj pa levostični.
Zaklepaj se lahko uporablja tudi kot enodelno nekončno ločilo.
Ločimo:
- navadni oziroma okrogli oklepaj: ( ),
- oglati oklepaj: [ ],
- zaviti oklepaj: { },
- poševni oklepaj: / /,
- pokončni oklepaj: | | in
- lomljeni oklepaj: < >.
Najpogosteje rabljen je okrogli oklepaj, sicer pa pri uporabi oklepajev znotraj oklepajev velja praviloma naslednje zapovrstje: najprej okrogli, nato oglati, zaviti in na koncu sledi lomljeni oklepaj. Pri uporabi dvojih oklepajev pogosto rabimo poševni oklepaj znotraj okroglega: (Benetke /Italija/ veljajo za eno najbolj čarobnih mest.).
[uredi] Raba oklepajev
- Ponazoritev, dopolnitev povedanega: Vitamin C (askorbinska kislina) pripomore k večji telesni odpornosti.
- Označba vrinjenega stavka: Miha (moj dolgoleten prijatelj) se bo maja oženil.
- Ločevanje opozoril, pripomb, dodatkov: V drugem odstavku besedila (glej izroček) poišči pravopisne napake!
- Označevanje sestavnih delov besed: pisatelj(ica), (ne)pomemben ...
- Navedba vira: Prijavljam se na razpisano delovno mesto (Večer, 12. marec 2007, str. 18) tajnice.
[uredi] Nesladenjska raba
- Oklepaj je v matematiki oznaka, ki določa vrstni red računskih operacij, npr. (3 + 5) : 2 ali funkcijsko odvisnost, npr. f(x). Sestavljen je iz dveh delov, ki se v matematični terminologiji imenujeta predklepaj in zaklepaj.

