Tripičje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Ločila

opuščaj ’ '
oklepaji ( ) [ ] { } < >
uklepaj (
zaklepaj )
dvopičje :
vejica , ، 、
pomišljaji – — ―
tripičje … ... . . .
klicaj !
pika .
vezaj
deljaj - ‐ =
vprašaj ?
narekovaji „ “ » «
podpičje ;
poševnica /  ⁄ 

Delitelji besed

presledek     
interpunkt ·

Splošna tipografija

znak & (et, in) &
zvezdica *
afna @
leva poševnica \
krogla
kareta ^
križec † ‡
stopinja °
ponavljaj ″ -"-
številski znak #
dvojni opuščaj
tilda (vijuga) ~
podčrtaj _
navpičnica (pokončnica) |
odstotek %

Redkejša tipografija

trozvezdje (asterizem)
interrobang
bršljanov list
romb


Tri pike oziroma tripičje ) je končno ali nekončno ločilo in se rabijo kot znamenje izpusta, vrinjenega stavka ali spremembe skladenjskega naklona. Kot sopomenka se v SSKJ pojavlja tudi tropičje, ki pa naj bi po zadnjem pravopisu pomenil tri pike, eno nad drugo.

Ločimo enodelno in dvodelno tripičje.

Enodelno tripičje[uredi | uredi kodo]

Stičnost[uredi | uredi kodo]

Skladenjske tri pike so stično, neskladenjske tri pike pa nestično ločilo.[1]:169–177

Skladenjska raba[uredi | uredi kodo]

Enodelno tripičje zaznamuje:[2]:31–32

  • nedokončano besedo, misel: Če se ne vrneš, bom …;
  • izpuščene dele navedkov: ... kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave;
  • premor: Pesem je bila … odlična!;
  • spremembo skladenjskega naklona: Zopet si me prevaral … le kako naj ti zaupam.

V okrajšanih povedih ob treh pikah druga končna ločila ali pišemo ali pa jih opuščamo:[3]

Grobovi tulijo ….Grobovi tulijo …

Neskladenjska raba[uredi | uredi kodo]

Neskladenjsko stično tripičje nakazuje izpust dela besede: O, ta sveta prepr…![3]

Dvodelno tripičje[uredi | uredi kodo]

Dvodelno tripičje je nestično ločilo, ki izraža:[2]:31–32

  • vrinjeni stavek: Zbolel je za gripo … zboli vsako jesen …, zato je obiskal zdravnika. ali
  • okrajšavo v navedku: V poglavju Gospodarno ravnanje z odpadki /…/ je več protislovij.

Dvodelne tri pike imenujemo tudi oklepajne tri pike.[1]:169-177 Namesto takih treh pik rajši pišemo pomišljaj.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Kocjan - Barle (2012), str. 169-177.
  2. ^ 2,0 2,1 Skaza (2006), str. 31–32.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 46.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kocjan - Barle, Marta (2012). Povednost pravopisnih pravil o treh pikah. V.: Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Založba ZRS. COBISS 35272493. 
  • Skaza, Jože (2006). Žepni pravopis za vsakdanjo rabo. Ljubljana: Jutro. COBISS 2231643.