Tripičje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Ločila

opuščaj ' ’
ponavljaj " ″
oklepaji ( ) [ ] { } < >
uklepaj (
zaklepaj )
dvopičje :
vejica ,
pomišljaji – — ―
tripičje, … ...
klicaj !
pika .
vezaj
deljaj - ‐ =
vprašaj ?
narekovaji „ “ » «
podpičje ;
poševnica /
leva poševnica \
presledek ( )
interpunkt ·

Drugi tipografski znaki

znak & (et, in) &
zvezdica *
trozvezdje (asterizem)
križec † ‡
krogla
afna @
interrobang
številski znak #
opuščaj
dvojni opuščaj
tilda (vijuga) ~
podčrtaj _
navpičnica (pokončnica) |
odstotek %


Tri pike oziroma tripičje ) je končno ali nekončno ločilo in se rabijo kot znamenje izpusta, vrinjenega stavka ali spremembe skladenjskega naklona. Kot sopomenka se v SSKJ pojavlja tudi tropičje, ki pa naj bi po zadnjem pravopisu pomenil tri pike, eno nad drugo.

Ločimo enodelno in dvodelno tripičje.

Enodelno tripičje zaznamuje:

  • nedokončano besedo, misel: Če se ne vrneš, bom …;
  • premor: Pesem je bila … odlična!;
  • spremembo skladenjskega naklona: Zopet si me prevaral … le kako naj ti zaupam.

Enodelno tripičje je lahko stično ali nestično ločilo:

  • nestično ločilo, kadar zaznamuje nedokončano misel ali spremembo skladenjskega naklona (Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti …),
  • stično ločilo, kadar zaznamuje nedokončano besedo (Razjezil sem se nad Wikipe…).

Dvodelno tripičje je nestično ločilo, ki izraža:

  • vrinjeni stavek: Zbolel je za gripo … zboli vsako jesen …, zato je obiskal zdravnika. ali
  • okrajšavo v navedku: V poglavju Gospodarno ravnanje z odpadki /…/ je več protislovij.