Klicaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
!

Ločila

opuščaj ’ '
oklepaji ( ) [ ] { } < >
uklepaj (
zaklepaj )
dvopičje :
vejica , ، 、
pomišljaji – — ―
tripičje … ... . . .
klicaj !
pika .
vezaj
deljaj - ‐ =
vprašaj ?
narekovaji „ “ » «
podpičje ;
poševnica /  ⁄ 

Delitelji besed

presledek ( )
interpunkt ·

Splošna tipografija

znak & (et, in) &
zvezdica *
afna @
leva poševnica \
krogla
kareta ^
križec † ‡
stopinja °
ponavljaj ″ -"-
številski znak #
dvojni opuščaj
tilda (vijuga) ~
podčrtaj _
navpičnica (pokončnica) |
odstotek %

Redkejša tipografija

trozvezdje (asterizem)
interrobang
bršljanov list
romb


Klicáj! ) je levostično ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo itd. s čustveno prizadetostjo,[1] npr. v povedih: Ti si kriv!Na pomoč!

Skladenjska uporaba[uredi | uredi kodo]

Klicaj pišemo:[2]
1. Na koncu čustveno obarvanih povedi (tudi medmetnih, zvalniških, sploh neglagolskih): Pavel, molči!Joj, prejoj!Na pomoč! Pri tem velja:

  • V želelnih in velelnih povedih, ki niso čustveno obarvane, klicaja ne pišemo: Daj mi, prosim, knjigo.Naj kdo pogleda, kaj se zunaj dogaja.
  • Na koncu podredja se piše klicaj le, če to zahteva glavni stavek: Piši mu vendar, naj se oglasi! proti Oče je rekel, da pojdi takoj domov.
  • Končno ločilo citirane povedi izpuščamo, če bi moralo stati pred končnim klicajem vzklične povedi: Dajte, recitirajte mi Veš, poet, svoj dolg!
  • Na koncu priredja ali proste veze stavkov klicaj pišemo le, če ga zahteva tudi zadnji stavek.

2. Na koncu čustveno oarvanih vrinjenih stavkov: Pred leti – da bi se ne bilo zgodilo nikoli! – sem spoznal tega človeka.

  • Nekoč se je pisal klicaj tudi za zvalniki (O Vrba! srečna draga vas domača ...); danes se rabi praviloma vejica.

3. Za nagovorom v pismih, vendar se pogosteje rabi vejica: Dragi Tone! Pošiljam ti vabilo na letni koncert ….

4. Na koncu vzkličnega dobesednega navedka pred spremnim stavkom premega govora: »Pavel, molči!« je prosil oče.

5. Na koncu čustveno poudarjenih vzkličnih vprašalnih povedi se lahko skupa pišeta vprašaj in klicaj: Kaj, tudi ti si prišel tako daleč?!

6. Pri stopnjevani vzkličnosti se lahko rabita dva ali več klicajev: To je pa od sile!!

Neskladenjska raba[uredi | uredi kodo]

Neskladenjsko se klicaj piše v oklepaju (!) ali pa na robu besedila in izraža opozorilo: Prinesel nam je pepk (!) in zimsih hrušk (mišljeno tepk). – Pesem ima akrostih (!).[2][1] V takem primeru je klicaj stično ločilo.

Uporaba v drugih jezikih[uredi | uredi kodo]

V španščini se uporabljata dva klicaja, spredaj in zadaj ¡La mataste!

Uporaba v matematiki[uredi | uredi kodo]

Opozorilni znaki so pogosto opremljeni s klicajem

Znak '!' je v matematiki tudi oznaka za funkcijo fakulteta n! - zmnožek vseh naravnih števil med 1 in n, npr. 4! = 4 · 3 · 2 · 1 = 24.

Dva znaka '!!' v matematiki označujeta dvojno fakulteto - zmnožek vseh naravnih števil enake sodosti do n; npr. 8!! = 2 · 4 · 6 · 8 = 384, ali 9!! = 1 · 3 · 5 · 7 · 9 = 945.

Uporaba v računalništvu[uredi | uredi kodo]

ASCII koda znaka za klicaj je 33, Unicode pa U+0021.

Nekateri programski jeziki uporabljajo znak '!' kot enočleni operator za logično negacijo. Na primer v jeziku C !A pomeni ne A.

Uporaba v šahu[uredi | uredi kodo]

V šahovski notaciji se en klicaj uporablja za dobro, '!!' pa za odlično potezo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Skaza J. Žepni pravopis za vsakdanjo rabo. Ljubljana: Jutro, 2006: 33.
  2. ^ 2,0 2,1 Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 34.