Narekovaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
„  “



» «

Ločila

opuščaj ’ '
oklepaji ( ) [ ] { } < >
uklepaj (
zaklepaj )
dvopičje :
vejica , ، 、
pomišljaji – — ―
tripičje … ... . . .
klicaj !
pika .
vezaj
deljaj - ‐ =
vprašaj ?
narekovaji „ “ » «
podpičje ;
poševnica /  ⁄ 

Delitelji besed

presledek ( )
interpunkt ·

Splošna tipografija

znak & (et, in) &
zvezdica *
afna @
leva poševnica \
krogla
kareta ^
križec † ‡
stopinja °
ponavljaj ″ -"-
številski znak #
dvojni opuščaj
tilda (vijuga) ~
podčrtaj _
navpičnica (pokončnica) |
odstotek %

Redkejša tipografija

trozvezdje (asterizem)
interrobang
bršljanov list
romb


Narekováj („ “ ali » « [1]) je v jezikoslovju dvodelno ločilo, s katerim označujemo premi ali dobesedni govor, zaznamujemo navedke (citate), naslove, imena (vzdevke), oziroma dajemo besedam poseben pomen.

Narekovaji v slovenščini[uredi | uredi kodo]

V slovenščini se uporablja več tipov narekovajev:

  • standardni dvojni zgornji-spodnji (običajno v rokopisih): „ABC“
  • standardni enojni spodnji-zgornji (običajno v rokopisih): ‚ABC‘
  • usredinjeni dvojni (običajno v tiskanih besedilih): »ABC«
  • usredinjeni enojni (običajno v tiskanih besedilih): ›ABC‹
  • dvojni zgornji (v nekaterih tiskanih besedilih): "ABC"
  • enojni zgornji (v nekaterih tiskanih besedilih): 'ABC'

Najbolj izrazita raba narekovajev je spremni stavek in premi govor.

  • „Potem pa kar grem,“ je zaihtel Jaka.
  • Jaka je zaihtel: „Potem pa kar grem.“
  • „Potem pa,“ je zaihtel Jaka, „kar grem.“

Lega narekovajev je takšna, da je prvi nagnjen v desno, drugi pa v levo. Če tisto, kar narekovaj omejuje ni samostojni stavek in je njegov del, drugi narekovaj ostane nagnjen v levo neposredno na končno črko. To je podobno kot pri t. i. britanskem ali logičnem navajanju.

  • „Dobro jutro,“ je pohitel novi asistent.
  • Govorili so o „nekem blaznem načrtu“.

Če ni priloženega stavka, lahko narekovaje zamenjamo s pomišljajem:

  • – Potem pa kar grem.

Če premi govor vsebuje drug premi govor, se lahko uporablja različne tipe narekovajev. Notranje narekovaje lahko tudi opustimo, če je vsebina dovolj jasna.

  • Začela je: „Uganeš, kaj mi je tista ostudna pošast rekla? Rekla je: ‚Potem pa kar jutri pridi. Bo v redu?‘“
  • Začela je: ‚Uganeš, kaj mi je tista ostudna pošast rekla? Rekla je: „Potem pa kar jutri pridi. Bo v redu?“‘
  • Začela je: »Uganeš, kaj mi je tista ostudna pošast rekla? Rekla je: „Potem pa kar jutri pridi. Bo v redu?“«

Narekovaji se uporabljajo tudi pri poudarjanju nenavadne rabe besede, oziroma kadar želimo ponazoriti, da beseda ni rabljena kot je to običajno, in tudi, če jo želimo le poudariti. Po navadi so v tiskanem besedilo takšne besede natisnjene ležeče ali krepko z razliko rabe preveč narekovajev.

  • Pravi „prijatelj“ je.
  • Kaj pa pravzaprav pomeni „svoboda“?
  • Ne vem, zakaj govori o „alternative medicine“; kot da bi bilo tako težko reči „alternativna medicina“.
  • Accusative 'tožilnik' je velikokrat združen z dative 'dajalnikom' v objective 'predmetni' sklon. – v tem primeru se uporabi enojni zgornji narekovaj.

Narekovaji se uporabljajo tudi za označevanje lastnih imen, ki jih lahko slučajno zamenjujemo za navadne samostalnike, kot so začetki stavkov.

  • „Sonetni venec“ je zelo zapleten. – to se nanaša na Prešernov sonetni venec s tem imenom.
    • Vendar: Prešernov Sonetni venec je zelo zapleten.

Narekovaji v drugih jezikih[uredi | uredi kodo]

Ruščina[uredi | uredi kodo]

V ruščini se je velikokrat uporabljal in se še vedno prvenstveno uporablja usredinjeni dvojni narekovaj, vendar obrnjen

  • Являлся составителем некоторых сборников советской и зарубежной фантастики («31 июня», «Фантастикa», 1965 год, вып. 2).

in dvojni zgornji

  • В 1958 году вышли первые их произведения („Извне“, „Спонтанный рефлекс“ и др.), в 1959 — повесть „Страна Багровых туч“.
  • «Это пример „вложенных“ кавычек.»

Pregled narekovajev v nekaterih jezikih[uredi | uredi kodo]

Narekovaji v nekaterih jezikih [2]
jezik standardno druga možnost razmik
dvojni enojni dvojni enojni
(normalni) (polovični) (normalni) (polovični)
  (opuščajni)   (opuščajni)
afrikanščina „…” ‚…’
albanščina «…» ‹…› “…„ ‘…‚
bolgarščina „…“ ‚…‘
kitajščina 「…」 『…』 “…” ‘…’ [3]
danščina  »…«  ›…‹ „…“ ‚…‘
nemščina [4] „…“ ‚…‘  »…«  ›…‹
angleščina ‘…’ [5] “…” “…” ‘…’ 1~2 pt
estonščina «…» ‹…› „…“ ‚…‘
finščina ”…” ’…’  »…» ›…›
francoščina [4] « … » ‹ … › [5] “…” ‘…’ ¼ em
grščina «…» ‹…› “…„ ‘…‚ 1 pt
nizozemščina „…” ‚…’ ”…” ’…’
irščina “…” ‘…’ 1~2 pt
islandščina „…“ ‚…‘
italijanščina [4] «…» “…” ‘…’ 1~2 pt
japonščina 「…」 『…』 [3]
hrvaščina  »…«  ›…‹
latvijščina «…» ‹…› „…“ ‚…‘
litvanščina „…“ ‚…‘ «…» ‹…›
norveščina «…» ‹…› “…” ‘…’
poljščina „…” ‚…’ [3] [6] «…» [3]
portugalščina “…” ‘…’ «…» ‹…› 0~1 pt
romunščina „…” «…»
ruščina «…» „…“
švedščina ”…” ’…’  »…» ›…›
Švica [4] «…» ‹…›
srbščina „…“ ‚…‘  »…«  ›…‹
slovaščina „…“ ‚…‘  »…«  ›…‹
slovenščina „…“ ‚…‘  »…«  ›…‹
lužiška srbščina „…“ ‚…‘
španščina «…» ‹…› “…” ‘…’ 0~1 pt
češčina „…“ ‚…‘  »…«  ›…‹
turščina «…» ‹…› “…„ ‘…‚ 0~1 pt
ukrajinščina «…» ‹…› „…“ ‚…‘ 1 pt
madžarščina „…”  »…« 
beloruščina «…» ‹…› „…“ ‚…‘ 1 pt

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ SP 1962, 5. izd.
  2. ^ Z rumeno je označena enaka raba narekovajev.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 Znotraj drugega navedka.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 V Švici se uporabljajo isti narekovaji za vse jezike: francoščino, italijanščino in nemščino.
  5. ^ 5,0 5,1 V daljših navedkih se glavni narekovaj ponavlja na začetku vsake vrstice.
  6. ^ Redko.