Opuščaj

' ’ Ločila
opuščaj ' ’ ponavljaj " ″ oklepaji ( ) [ ] { } < > uklepaj ( zaklepaj ) dvopičje : vejica , pomišljaji ‒ – — ― tripičje, … ... klicaj ! pika . vezaj ‐ deljaj - ‐ = vprašaj ? narekovaji „ “ » « podpičje ; poševnica / leva poševnica \ presledek ( ) interpunkt ·
Drugi tipografski znaki
znak & (et, in) & zvezdica * trozvezdje (asterizem) ⁂ križec † ‡ krogla • afna @ interrobang ‽ številski znak # opuščaj ′ dvojni opuščaj ″ tilda (vijuga) ~ podčrtaj _ navpičnica (pokončnica) | odstotek %

Opuščáj (tudi apostróf) ( ' ) ali ( ’ ) je nekončno ločilo v obliki vejice, ki se v slovenščini rabi neskladenjsko in označuje izpuščen del besede (Mladen'či, zdaj se pije ...) ali številke (27. januar '04). V prvem primeru je opuščaj dvostičen, v drugem primeru - pri označevanju opuščenih števk - pa se opuščaj skorajda vedno uporablja pri izpustu tisočice in stotice v letnicah in je desnostičen.

Raba v drugih jezikih

• V angleščini se opuščaj uporablja prav tako za označevanje izpuščenih delov besed (na primer can't namesto cannot, I'll namesto I will) ter za tvorbo svojilnih pridevnikov iz samostalnikov (sister's book).
• V hrvaščini se opuščaj uporablja enako kot v slovenščini.
• V nemščini opuščaj nadomešča izpuščen del besede (na primer Ich hab' namesto Ich habe, Geht's? namesto Geht es?) in le izjemoma za izražanje svojine (Max' Vater).
• Za označbo izpuščenih črk v besedi se opuščaj uporablja tudi na primer v nizozemščini, afrikanščini, francoščini in danščini.
• V estonščini, poljščini in turščini se opuščaj rabi pri dodajanju pripon besednemu korenu.
• V nekaterih jezikih je opuščaj razločevalni znak, ki nakazuje izgovor črke pred njim (na primer pri prečrkovanju iz cirilice v beloruščini, ruščini in ukrajinščini pomeni opuščaj mehčan izgovor soglasnika).