Opuščaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
' ’

Ločila

opuščaj ’ '
oklepaji ( ) [ ] { } < >
uklepaj (
zaklepaj )
dvopičje :
vejica , ، 、
pomišljaji – — ―
tripičje … ... . . .
klicaj !
pika .
vezaj
deljaj - ‐ =
vprašaj ?
narekovaji „ “ » «
podpičje ;
poševnica /  ⁄ 

Delitelji besed

presledek ( )
interpunkt ·

Splošna tipografija

znak & (et, in) &
zvezdica *
afna @
leva poševnica \
krogla
kareta ^
križec † ‡
stopinja °
ponavljaj ″ -"-
številski znak #
dvojni opuščaj
tilda (vijuga) ~
podčrtaj _
navpičnica (pokončnica) |
odstotek %

Redkejša tipografija

trozvezdje (asterizem)
interrobang
bršljanov list
romb


Opuščáj (tudi apostróf) ( ' ) ali (  ) je nekončno ločilo v obliki vejice, ki se v slovenščini rabi neskladenjsko in označuje izpuščen del besede (Mladen'či, zdaj se pije ...) ali številke (27. januar '04). V prvem primeru je opuščaj dvostičen, v drugem primeru - pri označevanju opuščenih števk – pa se opuščaj skorajda vedno uporablja pri izpustu tisočice in stotice v letnicah in je desnostičen.

Raba v drugih jezikih[uredi | uredi kodo]

  • V angleščini se opuščaj uporablja prav tako za označevanje izpuščenih delov besed (na primer can't namesto cannot, I'll namesto I will) ter za tvorbo svojilnih pridevnikov iz samostalnikov (sister's book).
  • V hrvaščini se opuščaj uporablja enako kot v slovenščini.
  • V nemščini opuščaj nadomešča izpuščen del besede (na primer Ich hab' namesto Ich habe, Geht's? namesto Geht es?) in le izjemoma za izražanje svojine (Max' Vater).
  • Za označbo izpuščenih črk v besedi se opuščaj uporablja tudi na primer v nizozemščini, afrikanščini, francoščini in danščini.
  • V estonščini, poljščini in turščini se opuščaj rabi pri dodajanju pripon besednemu korenu.
  • V nekaterih jezikih je opuščaj razločevalni znak, ki nakazuje izgovor črke pred njim (na primer pri prečrkovanju iz cirilice v beloruščini, ruščini in ukrajinščini pomeni opuščaj mehčan izgovor soglasnika).