Afera Patria (Slovenija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slovenski oklepni vozili Svarun 8×8 (Patria AMV)

Afera Patria je politična afera, ki poteka v Sloveniji od leta 2006 glede nakupa finskih oklepnikov Patria AMV za potrebe Slovenske vojske. To je bila še ena izmed t.i. orožarskih afer, ki je sledila aferi Valuk. Finska Patria naj bi tako podkupila več ključnih ljudi, da bi pridobila posel.

Višek je afera dosegla malo manj kot mesec dni pred državnozborskimi volitvami, ko je finski novinar javno obtožil, da je Patria podkupila Janeza Janšo, predsednika Vlade Republike Slovenije in nekatere druge visoke uradnike, da so sklenili orožarski posel z njimi.

Dogajanje[uredi | uredi kodo]

Predhodno dogajanje[uredi | uredi kodo]

Valuk 6x6

Afera Patria je povezana s predhodnim nakupom lahkih kolesnih oklepnih vozil Valuk 6x6, ki jih je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije kupilo od Sistemske tehnike. Valuk je licenčna verzija avstrijskega Pandurja I. Posledično sta takratni minister za obrambo Republike Slovenije dr. Anton Grizold in predsednik odbora Viator & Vektor Zdenko Pavček 20. avgusta 2004 podpisala pismo o nameri nakupov oklepnikov 8x8.

Razpis[uredi | uredi kodo]

Po zamenjavi Vlade Republike Slovenije je ministrski stolček zasedel Karl Erjavec, ki pa ni upošteval pisma o nameri, ampak je razpisal mednarodni razpis za pridobitev oklepnikov. Za razpis je prvotno izrazilo zanimanje 8 proizvajalcev, razpisno dokumentacijo je dvignilo pet podjetij[1], a sta se do 11. aprila 2006 prijavili le dve podjetji: Sistemska tehnika s LKOV Krpan in Rotis s Patrio AMV. Sistemska tehnika, ki je v večinski lasti avstrijskega Steyr-Daimler-Puch Spezialfahrzeuge (le-ta pa je v lasti ameriškega General Dynamicsa), je ponudilo Krpana, ki je licenčna verzija Pandurja II (podaljšana različica Pandurja I oz. Valuka). Rotis, ki je zastopnik Patrie (ki je v 73,2% lasti ministrstva za zaposlovanje in ekonomijo Finske in 26,8% lasti EADS-a), je ponudilo Patrio AMV. Oba ponudnika sta tudi napovedala večinsko proizvodnjo oklepnikov v Sloveniji: Sistemska tehnika v lastnih proizvodnih halah, medtem ko je Rotis podpisal sporazum z Gorenjem.

Testiranje

Sistemska tehnika do začetka testiranja še ni proizvedla prototipa, zato je na testiranjih sodeloval avstrijski izdelani Pandur II (in ne Krpan). V večini preizkusov je zmagala Patria, le v testu terenske vožnje je obe vozili premagalo vzorčno vozilo BRDM-2[2]. Testiranje ni zajemalo oborožitve, saj naj bi vozila Patrie oboroževalo izraelsko podjetje Elbit, katerega 12,7 mm top (s katerim naj bi bila opremljena večina vozil) je bil v času razpisa še v fazi prototipa. Kasnejša testiranja so pokazala, da so z delovanjem sistema hude težave.[3]

Razglasitev zmagovalca

12. junija 2006 je ministrstvo razglasilo Rotis za zmagovalca razpisa in da bodo podpisali pogodbo o dobavi 136 oklepnikov v vrednosti 63 milijard tolarjev[4]. Na tiskovni konferenci so navedli, da je bila Rotisova ponudba cenejša, zagotavljala je več delovnih mest v Sloveniji in zagotavljala je večjo udeležbo slovenskih podjetij pri izdelavi oklepnikov[5].

Prvi odzivi

Sprva se je kritično odzvala Sistemska tehnika, temu pa tudi svetniki občine Ravne na Koroškem, Območna obrtna zbornica Ravne na Koroškem[6], Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije[7], zaposleni v Sistemski tehniki[8], Mladi forum (SD)[9],... Gorenje pa je 16. junija ponudilo Sistemski tehniki sodelovanje pri izdelavi oklepnikov[10], kar pa je pozneje le-ta zavrnila »kot neresno zavajanje«[11].

Začetek afere[uredi | uredi kodo]

19. junija 2006 je Slovenska nacionalna stranka pozvala Janšo, naj naroči revizijo postopka razpisa in pogodbe[12]. Istega dne je Janša odgovoril in zavrnil njihov poziv[13], hkrati pa so na ministrstvu potrdili, da so začasno preložili podpis pogodbe[14]. Sistemska tehnika je na ta dan potrdila, da so formalno vložili zahtevo o zadrževanju odločitve o podpisu pogodbe[15] glede na vrsto njihovih pripomb glede postopka izbire[16]. Gorenje, Patria in Rotis so 21. junija napovedala ustanovitev skupnega podjetja za proizvodnjo oklepnikov, pri čemer bodo slovenska podjetja imela večinski delež[17].

26. junija je Sistemska tehnika vložila tožbo proti Sloveniji in Rotisu, v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe[18]. Naslednji dan je Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije, na pobudo Aurelija Jurija (SD), sklical nujno sejo o spornem nakupu[19]; sejo so prekinili še isti dan in jo za zaprtimi vrati nadaljevali 6. julija[20]. Po seji je predsednik odbora, Anton Anderlič, potrdil, da je bila Rotisova ponudba najboljša, a da ostajajo odprta nekatera vprašanja[21].

27. junija pa sta ministrstvo in Rotis pričela pogovore glede rokov dobav oklepnikov[22].

12. julija je Sistemska tehnika na MORS-u vložila uradno zahtevo za revizijo postopka izbire oklepnikov[23]. Le-to je 27. julija zavrnilo revizijo in hkrati zavrnilo vpogled v Rotisovo ponudbo[24].

6. septembra je Anderlič pozval Erjavca, naj predstavi količinske, časovne in finančne okvire pogodbe; to je storil potem, ko je Dnevnik objavil članek, da se bo dobava zavlekla in da se je končna cena podražila za tretjino[25]. Zaradi tega so pogodbo ponovno uvrstili na sejo odbora za obrambo naslednji dan[26].

Finska televizija[uredi | uredi kodo]

1. septembra je finska državna televizija YLE predvajala raziskovalno-novinarsko oddajo, kjer so zatrdili, da je finsko podjetje Patria plačalo 21 milijonov evrov, da bi pridobilo 278 milijonov evrov vreden posel s prodajo oklepnih vozil Patria AMV slovenskemu obrambnemu ministrstvu. Denar naj bi posredno dobili nekateri slovenski javni uslužbenci, med drugim je bilo omenjeno tudi ime predsednika vlade Janeza Janše.[27][28][29][30]

Premier Janša je zavrnil vse obtožbe kot absurdne[31] in pozval novinarje naj predložijo dokaze, v nasprotnem primeru pa bo sprožil tožbe.[32][33].

Izredna seja DZ RS[uredi | uredi kodo]

Vladajoča koalicija je za 9. september 2008 sklicala izredno sejo državnega zbora, na kateri naj bi pojasnili podrobnosti glede nakupa in ovrgli obtožbe o korupciji. Seja, ki je trajala enajst ur in pol, se je končala s sklepom Državnega zbora, da je Ministrstvo za obrambo ravnalo pravilno, ko je ponudnika izbralo na razpisu, ter da podpira policijo in državno tožilstvo pri preiskavi suma korupcije.[34]

Menjava sistema oborožitve[uredi | uredi kodo]

Dodatna testiranja oborožitvenega sistema 12,7 mm izraelskega podjetja Elbit so pokazala, da zaradi tehničnih težav (zatikanje mehanizma, nenatančnost pri merjenju) le-ta ni operativno uporaben in Ministrstvo za obrambo je tik pred dobavnim rokom septembra 2008 podpisalo aneks k pogodbi, po katerem naj bi ustrezen sistem namesto Elbita dobavilo norveško podjetje Kongsberg.[35] Podjetje Elbit naj bi kljub temu dobavilo preostalo oborožitev (topove 30 mm).[36]

Kronologija[uredi | uredi kodo]

Po dolgotrajnem sojenju v zadevi Patria je bil 5. junija 2013 bivši premier Janez Janša v Sloveniji nepravnomočno obsojen na dve leti zapora z obrazložitvijo, da je med 10. in 22. avgustom 2005 sprejel obljubo nagrade. Zaporni kazni sta bili izrečeni tudi Ivanu Črnkoviču in Tonetu Krkoviču, vsakemu po 22 mesecev. Poleg zapornih kazni je sodišče obdolžencem prisodilo tudi po 37.000 evrov denarne kazni. Konec marca 2014 je višje sodišče v Ljubljani pritožbe obtoženih zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. S tem je sodba postala pravnomočna, obtoženci pa so poleg sodnih taks dolžni plačati tudi strošek pritožnega postopka. [37][38]

Na finskem sojenju proti petim predstavnikom Patrie je prvostopenjsko sodišče podalo oprostilno sodbo obtožencem z obrazložitvijo, da "glede v obtožnici opisanega kaznivega dejanja, ki so ga obtoženi Hulkkonen, Korpi, Niittynen, Nurmio in Wiitakorpi, ostaja upoštevanja vreden dvom." Finsko tožilstvo je na oprostilno sodbo vložilo pritožbo. [39][40][41]

Na avstrijskem sodišču so v prvostopenjski sodbi zaradi podkupovanja, poskusa goljufije in utaje davkov na tri leta obsodili Hansa Wolfganga Riedla, plačati pa bo moral tudi 850.000 evrov kazni. Po besedah sodnice Marion Zöllner "obstajajo številni dokazi, da je prišlo do podkupovanja, z namenom vplivanja na razpisni postopek v Sloveniji.[42][43][44]

Vpletene osebe[uredi | uredi kodo]

Fizične
Pravne

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1040966
  2. ^ Ker v Slovenski vojski ni nobenega drugega podobnega vozila, so morali za primerjavo uporabiti starejši BRDM-2.
  3. ^ (27.8.2008) Patria priznava težave z oborožitvijo. MMC RTV SLO. Pridobljeno 19.8.2008.
  4. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1061419
  5. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1061452
  6. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1062426
  7. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1062786
  8. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1063514
  9. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1064545
  10. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1063047
  11. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1064652
  12. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1063553
  13. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1063622
  14. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1063593
  15. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1063627
  16. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1064213
  17. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1064199
  18. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1065570
  19. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1065657
  20. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1068070
  21. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1068800
  22. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1066020
  23. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1070389
  24. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1074545
  25. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1085122
  26. ^ http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=108514
  27. ^ YLE Claims Stir Political Storm In Slovenia, YLE
  28. ^ Slovenia Delivers Note to Finland Over TV Programme Accusations
  29. ^ Mot: The Truth about Patria
  30. ^ http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=6CCC02AE-6F9B-C85A-8266-A9E94989E2DF&linkid=news&cid=1BB540C4-EA25-0226-785F-74436DBF408E
  31. ^ http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=181901
  32. ^ http://web.archive.org/web/20080916181555/www.mzz.gov.si/nc/si/splosno/novice/cns/novica/article/6/24814/?cHash=340ea04f57
  33. ^ http://web.archive.org/web/20081025145921/www.mzz.gov.si/nc/si/splosno/novice/cns/novica/article/6/24819/?cHash=2450550186
  34. ^ (9.9.2008)Maratonska seja končana s sprejetjem sklepov. MMC RTV SLO. Pridobljeno 19.9.2008.
  35. ^ (18.9.2008) Elbit pogorel, Patrie bo oborožil Kongsberg. MMC RTV SLO. Pridobljeno 19.9.2008.
  36. ^ Praprotnik R. (19.9.2008) Minister Erjavec le delno odpisal Izraelce in čez noč vzel Norvežane. Dnevnik. Pridobljeno 19.9.2008.
  37. ^ http://www.delo.si/assets/media/other/20130910//sodba.pdf
  38. ^ http://siol.sdn.si/sn/doc/2014/4/patria.pdf
  39. ^ http://www.defensenews.com/article/20140205/DEFREG01/302050031/Finnish-Court-Dismisses-Bribery-Charges-Against-Patria
  40. ^ http://www.rtvslo.si/slovenija/patria-na-finskem-obtozeni-oprosceni-pri-ocitkih-ostaja-upostevanja-vreden-dvom/328635
  41. ^ http://www.rtvslo.si/svet/pritozba-na-finsko-oprostilno-sodbo-v-zadevi-patria/331152
  42. ^ "http://www.casnik.si/index.php/2013/04/07/kaj-je-dejansko-rekla-sodnica-zollnerjeva/
  43. ^ http://derstandard.at/1363707106309/Patria-Prozess-Drei-Jahre-fuer-Waffenlobbyist
  44. ^ http://diepresse.com/home/wirtschaft/economist/1385157/Slowenischer-Panzerkauf_Lobbyist-in-Wien-verurteilt?from=suche.intern.portal

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]