Liberalna demokracija Slovenije
| Liberalna demokracija Slovenije Liberal Democracy of Slovenia |
|
|---|---|
![]() |
|
| Predsednik/ca | Katarina Kresal (v odstopu) |
| Ustanovljena | 1994 |
| Sedež | Ljubljana |
| Podmladek | Mlada liberalna demokracija |
| Ideologija | Liberalizem, Socialni liberalizem |
| Mednarodna pripadnost | Liberalna internacionala |
| Evropska pripadnost | European Liberal Democrat and Reform Party |
| Evropska parlamentarna skupina | Alliance of Liberals and Democrats for Europe |
| Matične bave | Svetlo modra |
| Državni zbor |
0 / 90
|
| Evropski parlament |
1 / 8
|
| Spletna stran | |
| http://www.lds.si | |
Liberalna demokracija Slovenije (kratica LDS) je slovenska parlamentarna politična stranka, ki se pozicionira v levo-sredinski spekter slovenskega političnega prostora.
Trenutna predsednica stranke v odstopu je Katarina Kresal, ki funkcijo opravlja do izvolitve novega predsednika stranke.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Korenine Liberalne demokracije Slovenije segajo v čas totalitarnega režima v Sloveniji. Prva predhodnica današnje LDS je bila Zveza komunistične mladine Slovenije, od leta 1945 del SKOJa. Leta 1974 so organizacijo preimenovali v Zveza socialistične mladine Slovenije, ZSMS. Člani, z izjemo funkcionarjev organizacije, so bili lahko stari največ 28 let. Voditelji organizacije so morali biti tudi člani Zveze komunistov Jugoslavije.
Zveza je bila med prvimi znanilci političnih sprememb v Sloveniji in Jugoslaviji, ko je v Krškem leta 1986 pripravila Kongres, ki je v tistem času krepko razburkal politično sceno takratne Jugoslavije. Organizacija je zapisala vrsto stališč, ki so pomenila pomembno odstopanje od uradne ideologije: zavzemanje za legalizacijo civilno-družbenih gibanj (mirovniki, ekologi, homoseksualci in drugi), odpravo verbalnega delikta, pravico do stavke, civilno služenje vojaškega roka, sprostitev podjetniške iniciative ...
ZSMS je v nasprotju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami tudi podpirala delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic. Njegove zahteve je prenašala v skupščino. Ker so oblasti prepovedale zborovanje 8. maja 1989 je ZSMS sklicala javno sejo predsedstva republiške konference ZSMS.
Zadnji predsednik (pravzaprev predsednik republiške konference ZSMS) ZSMS leta 1989 pred preoblikovanjem v politično stranko je bil Jožef Školč, (aretacija Janeza Janše je preprečila njegovo kandidaturo za predsednika ZSMS.)
Organizacija se je pozneje preimenovala v ZSMS-Liberalna stranka in na 14. kongresu stranke, 10. novembra 1990, v LDS (Liberalno-demokratično stranko).
Današnja stranka Liberalna demokracija Slovenije je bila ustanovljena 12. marca 1994 z združitvijo Liberalne demokratske stranke (LDS), Demokratske stranke Slovenije (DSS), Socialistične stranke Slovenije (SSS) in Zelenih - Ekološko socialne stranke (ZESS).
Na državnozborskih volitvah leta 1992 je stranka prejela 35 % glasov, na državnozborskih volitvah leta 1996 27 %, na državnozborskih volitvah leta 2000 36 % in na državnozborskih volitvah leta 2004 22,3 %. LDS je imela odločilno vlogo v slovenski politiki v času tranzicije in vključevanja države v evropske in svetovne povezave. Stranka je leta 2004 pod vodstvom Antona Ropa izgubila volitve, zato ga je 15. oktobra 2005 na položaju zamenjal Jelko Kacin. Pod vodstvom Kacina je stranka doživela novo krizo, saj jo zapustilo veliko število pomembnejših članov, prav tako pa je po javnomnenjskih anketah nazadovala na tretje mesto po podpori strankam. Zaradi tega je moral odstopiti tudi Jelko Kacin, 30. junija 2007 ga je nadomestila politično neznana pravnica Katarina Kresal. Na parlamentarnih volitvah leta 2008 je stranka dosegla 5 % podporo in je najmanjša izmed parlamentarnih strank.
Na predčasnih volitvah v državni zbor 4.12.2011 stranka LDS prvič v zgodovini ni prestopila parlamentarnega praga.
[uredi] Organizacija
[uredi] Predsednik
- dr. Janez Drnovšek (12. marec 1994 - 19. december 2002)
- mag. Anton Rop (19. december 2002 - 15. oktober 2005)
- Jelko Kacin (15. oktober 2005 - 30. junij 2007)
- Katarina Kresal (30. junij 2007 - 15.12.2011 )
[uredi] Podpredsednika
- Zdenka Cerar (28. maj 2011 - danes)[1]
- Borut Cink (28. maj 2011 - 10. december 2011)[1]
[uredi] Poslanska skupina
[uredi] 2008 - 2011
[uredi] 2004 - 2008
- Anton Anderlič
- Geza Džuban
- Ljubo Germič
- Aleš Gulič
- Miran Jerič
- Rudolf Moge
- Milan Petek
- Borut Sajovic
- Mitja Slavinec
- Jožef Školč
- Matjaž Švagan
[uredi] Bivši poslanci
- Milan M. Cvikl (prestopil 20. 3. 2007 v SD)
- Slavko Gaber (izstopil 2007, zdaj samostojni poslanec)
- Pavel Gantar (izstopil 2. 2007, zdaj Zares)
- Matej Lahovnik (izstopil 1. 2007, zdaj Zares)
- Darja Lavtižar Bebler (prestopila 20. 3. 2007 v SD)
- Marko Pavliha (prestopil 20. 3. 2007 v SD)
- Alojz Posedel (izstopil 2007, zdaj Zares)
- Anton Rop (bivši vodja) (prestopil 20. 3. 2007 v SD)
- Majda Širca (izstopila 2. 2007, zdaj Zares)
- Davorin Terčon (izstopil 2. 2007, zdaj Zares)
- Vili Trofenik (izstopil 2007, zdaj Zares)
- Cvetka Zalokar Oražem (izstopila 2. 2007, zdaj Zares)
[uredi] Viri in opombe
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
|
|||||||||||||
