Anton Novačan
| Anton Novačan | |
|---|---|
 |
|
| Rojstvo: | 7. julij 1887 Zadobrova pri Celju |
| Smrt: | 22. marec 1951 Posadas, Argentina |
| Poznan/a po: | dramatik, novelist in pesnik |
| Poklic: | diplomat |
Anton Novačan, slovenski dramatik, novelist, pesnik, politik in diplomat, * 7. julij 1887, Zadobrova, † 22. marec 1951, Posadas, Argentina.
Novačan je po gimnaziji v Celju, Karlovcu in Varaždinu študiral pravo v Pragi in tam leta 1915 doktoriral. Po prvi svetovni vojni se je posvetil politiki in leta 1921 ustanovil Zemljoradničko stranko za Slovenijo v okviru katere je izdajal list Naša vas. Že naslednje leto se je odločil za novo Slovensko republikansko stranko. Na volitvah 1923 ni bil izvoljen, zato je sprejel službo na dvoru. Kralj ga je nagradil z diplomatsko službo; med drugim je bil konzul v Varšavi, Kairu, Brǎili (Romunija), Celovcu in Bariju. Iz okupiranega Beograda je junija 1942 pobegnil k Britancem v Jeruzalem , bil do avgusta 1943 v britanski internaciji, nato pa uradnik pri jugoslovanski emigrantski vladi v Kairu. Leta 1945 je prišel v Trst, vendar se zaradi nasprotovanja komunizmu ni vrnil v Slovenijo. Preko Trsta se je 1949 zaradi političnih razlogov izselil v Argentino, kjer se je preživljal s kmetijstvom.
Novčan, sodobnik moderne je bil na začetku pripovednik in svobodomiselen dramatik, ki je sprva pisal pod vplivom naturalizma, impresionizma in Ivana Cankarja je nato prešel v pesnika evangelijskega Kristusa, iz republikanca pa v kraljevega diplomata in političnega emigranta. Napisal je kmečki noveli Naša vas (dve deli), zbirko povesti Samosilniki, dramo s kmečko tematiko Veleja, zgodovinsko dramo Herman Celjski. V britanski internaciji je začel pisati zbirko 240-tih sonetov Peti evangelij, v katerih je realistično upesnil del Jezusovega življenja in ga vzporejal s svojim. Novačan je v prozi in verzih izražal svoj temperament, svobodnjaško osebnost, drzno romantiko, naturalizem, čudaštvo in izvirnost.
Herman Celjski je tretja slovenska drama o Celjanih. Novačanova drama je odrsko učinkovita, osebe so domiselno oblikovane , posebno Herman kot prototip nasilneža, toda delo nima osrednjega dramatskega konflikta. Kakor O. Župančič je tudi Novačan v Hermanu Celjskem anahronistično poudarjal jugoslovanstvo celskih grofov.
Vsebina |
[uredi] Glej tudi
[uredi] Bibliografija
- Naša vas I. (Ljubljana,1912)
- Naša vas II. (Ljubljana, 1913)
- Veleja (drama, Ljubljanska Tiskovna zadruga, 1921)
- Samosilniki (10 povesti, Ljubljanska Tiskovna zadruga, 1923)
- Herman Celjski (drama, Ljubljanski Zvon, 1925-1927)
- Celjska kronika (dramski mozaik, Ljubljanska Tiskovna zadruga, 1928)
- Nadčlovek (enodejanka, Ljubljanski Zvon LIX, 1939)
- Peti evangelij (poezija, Trst, 1948)
- Jeruzalem-Kairo (spomini 1942-1945, Ljubljana, Slovenska matica, 1986)
[uredi] Viri
- Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
- Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978
- »Anton Novačan«. V: Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
[uredi] Zunanje povezave
 |
Ta biografski članek o politiku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
 |
Ta biografski članek o književniku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
