Šabac

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 44° 76’ severne širine, 19° 69’ vzhodne dolžine

Šabac
Улица Господар Јевремова у Шапцу.jpeg
Država: Zastava Srbije Srbija
Število prebivalcev: 55163 (2002)[1]
Mesto: Šabac
Okraj: Mačvanski upravni okraj

Šabac (izvirno srbsko: Шабац) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Mačvanskega upravnega okraja.

Šabac, ki leži v zahodni Srbiji, na bregu reke Save, se je razvil iz srednjeveške utrdbe. Mesto je kulturno in administrativno središče Mačvanskega okrožja

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prve naselbine na današnjem območju Šabca so se pojavile v Srednjem veku. Dokument iz leta 1454 omenja mesto imenovano Zaslon. Bil je del Srbske države, dokler država ni propadla zaradi Osmanskega Cesarstva in od takrat naprej je bila pod Osmanskem Cesarstvom. Leta 1470 so Turki zgradili prvi grad v mestu z imenom Bejerdelen (prevod: »tisti, ki udari iz strani«). Kasneje so grad zavzeli Avstrijci. Mejno mesto je bilo tudi pomembno mesto za trgovino.

Za sedanje ime, Šabac, se ne ve točno, iz kje izhaja, vendar predvidevajo, da izhaja iz besede Sava. Šabac je dobil pomembno mesto v srbski zgodovini v prvi srbski vstaji. Leta 1806 je Karađorđe Petrović vodil srbske upornike v ene od prvih zmag proti turški vojski v bližini vasi Mišar blizu Šabca. Družina Obrenović je pustila pečat na mestu kot stalno prebivališče presvetljenega Jevrema Obrenovića, ki je bil brat princa Miloša Obrenovića, kateri je moderniziral in urbaniziral mesto po drugi srbski vstaji. Med letoma 1820 in 1840 so v Šabcu zgradili prvo bolnišnico, lekarno, gimnazijo, telovadnico, gledališče in glasbeno šolo.

Mesto je bilo osvobojeno Otomanskega cesarstva leta 1867. Prvi časopis je bil v Šabcu natisnjen leta 1883 in mesto je bilo tudi prvo v Srbiji, kjer so lahko ženske obiskovale kavarne. Obiskovale so jih ob nedeljah popoldne, kot je bilo po navadi za moške drugje po svetu. Mesto je bilo v razcvetu do 1. svetovne vojne, takrat je bilo mesto nekajkrat uničeno in število prebivalcev se je kar prepolovilo (14,000 na 7,000). Prvo svetovno vojno so si zapomnili tudi po bitki na bližnji gori Cer, kjer je srbska vojska pod vodstvom generala Stepa Stepanović premagala Avstro-Ogrsko vojsko avgusta leta 1914.

In po tem je nastopil čas Jugoslavije. Kemijska tovarna »Zorka« je bila odprta v Šabcu leta 1938, ki je bila označena kot za pokazatelje razvoja mesta. Vendar je bil ta napredek prekinjen z 2. svetovno vojno in okupacijo nacistične Nemčije. Med 2. svetovno vojno so tukaj ustanovili koncentracijsko taborišče, v katerega so poslali 5,000 prebivalcev Šabca in 20,000 iz drugih krajev; končna škoda je bila 7,000 mrtvih. Mesto je bilo dokončno osvobojeno leta 1944, zaradi Partizanov.

Po 2. svetovni vojni je Šabac postal moderno industrijsko mesto z že prej omenjeno kemijsko tovarno. Leta 1970 so odprli prvo moderno športno dvorano, hotel, stadion, vrtce, šole in drugo, ki so bili zgrajeni, da bi dobili več prebivalcev. Pomembno močvirje Benska bara pri mestnem obrobju je postalo stanovanjska četrt in zgrajen je bil betonski most čez Savo za boljšo povezanost z okolico. Mesto je preseglo 75.000 prebivalcev in je sedaj med enimi od največjih mest v Srbiji.

Demografija[uredi | uredi kodo]

V naselju, katerega izvirno (srbsko-cirilično) ime je Шабац, živi 44704 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 39,0 let (37,7 pri moških in 40,2 pri ženskah). Naselje ima 19585 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,82.

To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma srbsko, a v času zadnjih 3 popisov je opazen porast števila prebivalcev.

Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju

Demografija
Leto Št. prebivalcev
1948 16243
1953 19894
1961 30352
1971 42075
1981 52177
1991 54637 53653
2002 57313 55163
Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Srbi
  
52.351 94,90%
Muslimani
  
489 0,88%
Jugoslovani
  
374 0,67%
Romi
  
151 0,27%
Črnogorci
  
148 0,26%
Hrvati
  
107 0,19%
Makedonci
  
61 0,11%
Madžari
  
50 0,09%
Goranci
  
39 0,07%
Slovenci
  
19 0,03%
Rusi
  
9 0,01%
Ukrajinci
  
8 0,01%
Slovaki
  
8 0,01%
Romuni
  
8 0,01%
Nemci
  
8 0,01%
Bolgari
  
8 0,01%
Bošnjaki
  
8 0,01%
Čehi
  
5 0,00%
Rusini
  
5 0,00%
Albanci
  
4 0,00%
Bunjevci
  
2 0,00%
Neznano
  
759 1,37%



Znani ljudje, ki so bili povezani s Šabacom[uredi | uredi kodo]

Znameniti ljudje, rojeni v Šabacu[uredi | uredi kodo]

Kultura in umetnost[uredi | uredi kodo]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Šabac je bil eno najbolj gospodarsko razvitih mest v bivši Jugoslaviji, do 1990, ko je razpadlo podjetje Kemijska industrija "Zorka", ki je bila takrat glavno podjetje v Šabcu.

Banke v Šabcu[uredi | uredi kodo]

Šport[uredi | uredi kodo]

Mediji[uredi | uredi kodo]

Televizije[uredi | uredi kodo]

  • TV Šabac
  • TV AS
  • TV Vikom
  • TV Čivija

Radijske postaje[uredi | uredi kodo]

  • Radio Šabac
  • Radio AS
  • Radio Čivija
  • Radio Vikom
  • Radio Roda
  • Radio Skala
  • Radio Kruna

Časopisi[uredi | uredi kodo]

  • Glas Podrinja
  • Šabačka Revija
  • Sport Podrinja

Šolstvo[uredi | uredi kodo]

Osnovne šole[uredi | uredi kodo]

Srednje šole[uredi | uredi kodo]

  • Šabaška gimnazija
  • Srednja kmetijska šola
  • Medicinska srednja šola Dr. Andra Jovanović
  • Srednja ekonomska in komercialna šola
  • Srednja kemijska in tekstila šola
  • Srednja tehniška šola
  • Srednja glasbena šola Mihailo Vukdragović
  • Srednja umetnostna šola

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09
  2. ^ Књига 2, Становништво, пол и старост, подаци по насељима, Републички завод за статистику, Београд, фебруар 2003, ISBN 86-84433-01-7

Glej tudi[uredi | uredi kodo]