Cvetko Golar

Cvetko Golar

Cvetko Golar, slovenski pesnik, pisatelj in dramatik, * 4. maj 1879, Gosteče pri Škofji Loki, † 18. december 1965, Ljutomer.

Življenje

Rodil se je v vasi Gosteče pri Škofji Loki v družini s sedmimi otroki. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani. Tu je spoznal Josipa Murna, s katerim sta prebivala skupaj v ljubljanski Cukrarni. Ker gimnazije ni dokončal, se je na koncu šestega letnika preselil v Zagreb, kjer je urejal dijaški list Nova nada. Bil je tudi vojak med prvo svetovno vojno, služil je v zaledju. Iz časa svojih mladostniških bohemskih let je imel sina Manka Golarja. Golar se je ukvarjal tudi z novinarstvom, vendar le iz finančnih razlogov. Večino časa je preživel v Ljubljani, nekaj v Celju, nazadnje pa se je ustalil v Ljutomeru, kjer se je ukvarjal s čebelarstvom in sadjarstvom.

Bibliografija

Področje na katerem je Golar ustvarjal je zelo obsežno. Začetek njegovega literarnega oblikovanja se začne v obdobju romantike, folklorizirajoča literarna smer. V dobi realizma je nadaljeval folklorizirajočo smer v pesmi, prozi in dramatiki. Občuti se vplive fin de siecla; predvsem je značilna uporaba simbolike in impresionistične barvitosti. Golar je folklorist moderne, opisovalec narave, kmečkega življenja in dela, ki posnema in se približuje ljudskemu izročilu ter uporabblja narodopisno barvitost in izrazoslovje v stiku s prizadevanji moderne. Pisal je pesmi, novele, dramske igre, spise, urejal pa je tudi časopise, liste in almanahe kot so Domovina, Novi slovenski Štajerec, Naš list, Na novih potih, Ljubljanski zvon, Slovan, Slovenski narod. Svoja dela je objavljal tudi v ameriškem izseljenskem listu Glas naroda. V svojih delih je predvsem slikal motive iz kmečkega okolja, največkrat je novelo ali pesem postavil na območje Soriškega polja. V prozi, izrazito pa v komediji, so pogosto uporabljeni ljudski pregovori in reki. Proza, objavljena v dveh izdajah Kmečki povesti in Pastirjevi nevesti, je odsev Golarjeve poezije. S prvo izdajo (1909) se začenja, z drugo (1925) pa končuje pomembnejše razdobje Golarjevega ustvarjanja v prozi. Pomen Golarjeve proze je dvojen. S knjigo Bratje in sestre v Gospodu je prikazal na svojevrsten način dobo bohemstva in moderne. Z umetniško obdelavo se je približal ljudstvu in ohranil izročilo, v realističnih kmečkih povestih pa je opisal posebnosti kmečkega življenja in čustvovanja. Nekaj pesmi, kot je Pelin roža, je nastalo med prvo svetovno vojno. Leta 1924 se je lotil dramatike. Začel je pisati dramske igre. Veliko je pisal tudi za otroke. Po drugi svetovni vojni je nastala še zadnja ljudska igra Slepe miši ali Dva mlada para.

Dela

Pesniške zbirke

• Pisano polje (1910) (COBISS)
• Rožni grm (1919) (COBISS)

Prozna dela

• Kmečke povesti (1914), (COBISS)
• Pastirjeva nevesta (1923) (COBISS)

Odrska dela

• Vdova Rošlinka (COBISS)
• Zapeljivka (po popravku Dekle z rožmarinom) (1925)
• Dve nevesti (1932), (COBISS)
• Ples v Trnovem (1942)

Pesmi za otroke

• Veseli svatje (1942) (COBISS)
• Razposajenci (1943) (COBISS)
• Srp in klas (1950, (COBISS)
• Čez loke in potoke (1956) (COBISS)

Glej tudi

• seznam slovenskih pisateljev
• seznam slovenskih pesnikov
• seznam slovenskih dramatikov

Viri

• Cvetko Golar, Iz spominov in srečanj, Murska Sobota 1963 (COBISS)
• Janko Kos, Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana 1974 (COBISS)
• Andrijan Lah, Pregled Književnosti III: Od začetkov realizma do konca nove romantike, Ljubljana 1998 (COBISS)
• Joža Mahnič, »Sora in književniki«, Loški razgledi 43 (1996)
• Marjeta Žebovec, Slovenski književniki rojeni do leta 1899, Ljubljana, 2005 (COBISS)

Zunanje povezave

• »Cvetko Golar«. V: Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
• Dela Cvetka Golarja v Digitalni knjižnici slovenije