Boris A. Novak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

(Preusmerjeno z Boris Novak)
Skoči na: navigacija, iskanje

Boris A. Novak, slovenski pesnik, dramaturg in urednik, 3. december 1953, Beograd, Srbija (takrat tudi SFRJ).

Boris A. Novak deluje kot pesnik, dramaturg, urednik, esejist, prevajalec (prevaja bosansko, angleško-ameriško in francosko poezijo), predavatelj, literarni teoretik in je tudi eden pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev. Piše epsko-lirsko poezijo, zlasti kratke pesnitve in sonetne vence.

Vsebina

[uredi] Življenjepis

Otroštvo je preživel v Beogradu, kjer je tudi dokončal osnovno šolo. Črka A med imenom in priimkom je povezana z imenoma obeh staršev; oče je bil Ante Novak, eden izmed prvih slovenskih partizanov, po poklicu statistik, mati Anica Novak pa je bila novinarka. Boris A. Novak je l. 1972 maturiral na II. gimnaziji v Ljubljani. Študiral je primerjalno književnost in filozofijo, ter doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je zdaj docent za primerjalno verzologijo. Delal je kot dramaturg v SNG Drama v Ljubljani, bil vrsto let urednik literarne revije za otroke Kurirček, V času politične gonje po izidu sporne 57. številke pa je opravljal dolžnost urednika Nove revije. V letih 1988-89 se je študijsko izpopolnjeval v ZDA. S štipendijo IREX je raziskoval sodobno ameriško književnost in gledališče na Univerzi Minnesota v Minneapolisu. L. 1991 je na Univerzi Tennessee predaval kot izredni profesor in nosilec Katedre odličnosti v humanističnih vedah, enega izmed najbolj prestižnih ameriških akademskih nazivov. Zdaj je svobodni književnik in od maja 1991 predsednik slovenskega centra PEN. Organiziral je pomoč za begunce iz nekdanje Jugoslavije in pisatelje iz obleganega Sarajeva, največjo humanitarno akcijo v zgodovini Slovenskega in Mednarodnega PEN-a. L. 2002 je bil izvoljen za podpredsednika Mednarodnega PEN-a. Doktorsko disertacijo Recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, ki je nastajala pod mentorstvom prof. dr. Evalda Korena na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je uspešno zagovarjal l. 1996. Leta 1996 ga je Univerza v Ljubljani izvolila v naziv docenta za primerjalno književnost in literarno teorijo, leta 2002 pa v naziv izrednega profesorja. Od l. 1996 predava na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Boris A. Novak je pisec številnih spremnih tekstov h knjigam in mentor mnogim študentom pri pisanju diplomskega dela.

[uredi] Nagrade, priznanja in odlikovanja

  • Zlata ptica, nagrada Zveze socialistične mladine Slovenije mladim umetnikom, za pesniško zbirko Stihožitje (1978)
  • tretja nagrada na natečaju Radia Slovenija za radijske igre, namenjene otrokom, za Nebesno gledališče (1978)
  • nagrada Prešernovega sklada za pesnitev 1001 stih (1984)
  • Jenkova nagrada Društva slovenskih pisateljev za pesniško zbirko Mojster nespečnosti (1984)
  • Sovretova nagrada za prevod Mallarmejeve lirike (1990)
  • Zlati znak, Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU za verzološko knjigo Oblika, ljubezen jezika (1998)
  • uvrstitev pravljice Mala in velika Luna na Častni seznam najboljših del za otroke in mladino, ki ga pripravlja IBBY (1998)
  • Bosanski stećak, za pesniški opus (2000)
  • Častni znak svobode Republike Slovenije za prispevek k demokratizaciji, humanitarno dejavnost in promocijo slovenske kulture v tujini (2000)
  • uvrstitev izbora pesmi za otroke Kako rastejo stvari na seznam najboljših del Bele vrane (2005)

[uredi] Dela

[uredi] Poezija

Obredi slovesa
Mala in velika Luna
Zarja časa
Kako rastejo stvari
  • Stihožitje, 1977
  • Hči spomina(lirske pesnitve), 1981
  • 1001 stih (pesnitev), 1983
  • Kronanje (sonetni venci),1984
  • Vrtnar tišine- Gardener of Silence (dvojezična slovensko-angleška izdaja z reporodukcijami slik Vide Slivniker Belantič), 1990
  • Oblike sveta (pesmarica pesniških oblik),1991
  • Stihija, 1991
  • Mojster nespečnosti, 1995
  • Oblike srca, 1997
  • Odsotnost, 1999
  • Alba, 1999
  • Odmev, 2000
  • Žarenje, 2003
  • Obredi slovesa, 2005[[.]]
Veronikina nagrada 2008

[uredi] Poezija za otroke

  • Prebesedimo besede!, 1981
  • Domišljija je povsod doma,1984
  • Periskop, 1989
  • Blabla, 1995
  • Zarja časa, 1997
  • Čarovnije sveta, 1999
  • Kako rastejo stvari, 2004

[uredi] Lutkovne in radijske igre za otroke

[uredi] Pravljice

  • Nebesno gledališče skupaj z Jerko Novak, 1990
  • Mala in velika Luna, 1994

Avtorjeva želja v otroških zbirkah je, da bi se kljub svoji odraslosti čimbolj približal otroški sposobnosti v izmišljanju novih in prebesedenju starih besed ob tem sam vračal v otroštvo, ki ga tako pogreša. Ob podrobni analizi teh pesmi lahko ugotovimo, da se mu je ta želja uresničila.

[uredi] Dramatika

  • Dramski diptih: Vojaki zgodovine (dramska kronika 1918-1948)
  • Hiša iz kart (igra), 1988

[uredi] Osnovna področja njegovega znanstvenoraziskovalnega dela

  • primerjalna verzologija (Oblika, ljubezen jezika: recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, 1995; Po-etika forme, 1997; Sonet, 2004; Zven in pomen: študije o slovenskem pesniškem jeziku, 2005)
  • srednjeveška in renesančna književnost (Ljubezen iz daljave: provansalska trubadurska lirika, 2003)
  • simbolizem (Simbolistična lirika, 1997; Pogledi na francoski simbolizem, 2007)

Boris A. Novak je pisec številnih spremnih tekstov h knjigam in mentor mnogim študentom pri pisanju diplomskega dela. »S skrajno osebnim, boleče zrelim in izpovednim tonom nadaljuje, poglablja in razširja poetiko prejšnje zbirke Mojster nespečnosti, [...] za katero je avtor prejel ugledno Jenkovo nagrado. Rdečo nit nove zbirke pa tvorijo ljubezenske pesmi, ki odpirajo novo stran v književnosti slovenske erotike.« (Alba, Založba Mladinska knjiga, 1999).

[uredi] Opis del

Zbirka: Oblike sveta Delo: Narcis in Eho (sonet z odmevom)

Ta angleški sonet sledi pesniški obliki, ki jo je angleška literarna teorija poimenovala echo verse (pesem z odmevom). Zgodnje primere te igrive oblike zasledimo že v 10. stoletju. Za to obliko je značilno, da odmev rima samo rimo, kjub enakemu zvenu po navadi z drugačnim pomenom. Gre za lepo in pretresljivo zgodbo o lepem mladeniču Narcisu in nimfi Eho, ki ga je molče občudovala, vendar ji Narcis ni vračal ljubezni. Bogovi so mu dali ljubezenski napoj, da bi se zaljubil v prvo podobo, ki jo bo zagledal. Mislili so pač, da bo v gozdu srečal nimfo. Vendar je Narcis pred tem v studencu zagledal lastno podobo in se zaljubil sam vase. Življenje konča s samomorom, ker ne more potešiti svoje nemogoče želje.Zato so ga bogovi spremenili v narciso, ki raste v bližini vode. Nimfa se je od koprnenja spremenila v odmev.

Zbirka: Prebesedimo besede Delo: Ljubezenska za deklice

Prebesedimo besede

Pesem Ljubezenska za deklice je primer enostavne pesniške oblike, ki jo lahko obvladajo že otroci. Samo ime je skoval Boris A. Novak po vzoru izštevanke, ljudske otroške pesniške igre, in jo poimenoval- naštevanka. Ta pesniška oblika je enostavna prav zato, ker je njeno bistvo naštevanje. Sporočilo pesmi pa je, da se vsi zaljubljamo. Dečki v deklice, in deklice v dečke. Največkrat pa se zgodi, da kljub številnim oboževalcem, ki jih premoremo, prav tisti, ki je nam všeč, nima posluha za našo ljubezen. Pesem Ljubezen za deklice pa postane celota šele skupaj s pesmijo Ljubezenska za dečke, ko ustvarita fizično podobo srca!

[uredi] Viri in literatura

  • Boris A. Novak, Stihija ( Založba obzorja Maribor, 1991)
  • Boris A. Novak, Mojster nespečnosti (Mladinska knjiga, Lj, 1995)
  • Boris A. Novak, Alba (Mladinska knjiga, Lj, 1999)
  • Boris A. Novak, Dlaneno platno (Mladinska knjiga, Lj, 2006)

[uredi] Opombe in reference

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave


p • p • u
Sovretovi nagrajenci
Mira Mihelič in Janez Gradišnik (1963) • Matej Bor in Mile Klopčič (1964) • Janko Moder in Kajetan Gantar (1969) • Franjo Smerdu, Zdenka Jerman in Vital Klabus (1970) • Jože Udovič (1971) • Kajetan Kovič, Ivan Minatti in Radojka Vrančič (1972) • Andrej Capuder (1973) • Niko Košir in Primož Simoniti (1974) • Mile Klopčič (1975) • Janez Menart in Veno Taufer (1976) • Jože Košar in Jože Fistrovič (1977) • France Vodnik (1978) • Tone Pavček in Drago Bajt (1979) • Alenka Bole Vrabec in Stanko Jarc (1980) • Janez Zupet in Frane Jerman (1981) • Branko Madžarevič (1982) • Aleš Berger in Primož Simoniti (1983) • Zoja Skušek in Andrej Arko (1984) • Gitica Jakopin in Bogdan Gradišnik (1985) • Jože Stabej (1986) • Janez Gradišnik (1987) • Radojka Vrančič in Janez Menart (1988) • Janko Moder (1989) • Djurdja Flerè in Boris A. Novak (1990) • Tone Pretnar (1991) • Niko Grafenauer in Milan Jesih (1992) • Marjan Strojan (1993) • Alenka Moder in Stane Ivanc (1994) • Marija Javoršek in Vital Klabus (1995) • Marko Marinčič in Ksenija Dolinar (1996) • Srečko Fišer (1997) • Marjan Poljanec in Jelka Ovaska Novak (1998) • Štefan Vevar (1999) • Niko Jež in Suzana Koncut (2000) • Rozka Štefan in Miha Avanzo (2001) • Jaro Novak (2002) • Barbara Šega Čeh (2003) • Marjan Strojan in Vesna Velkovrh (2004) • Gorazd Kocijančič (2005) • Jana Unuk in Vlasta Pacheiner Klander (2006) • Vasja Bratina in Andrej E. Skubic (2007) • Urška P. Černe (2008)
Društvo slovenskih književnih prevajalcev • Anton Sovre
p • p • u
Jenkovi nagrajenci
Niko Grafenauer (1986) • Veno Taufer (1987) • Tomaž Šalamun (1988) • Aleš Debeljak (1989) • Milan Dekleva (1990) • Milan Jesih (1991) • Jure Detela (1992) • Kajetan Kovič (1993) • Svetlana Makarovič (1994) • Boris A. Novak (1995) • Iztok Osojnik, Alojz Ihan (1996) • Peter Semolič (1997) • Dane Zajc (1998) • Niko Grafenauer (1999) • Uroš Zupan (2000) • Milan Jesih (2001) • Erika Vouk (2002) • Brane Mozetič (2003) • Ciril Bergles, Jože Snoj (2004) • Maja Vidmar (2005) • Josip Osti, Miklavž Komelj (2006) • Tomaž Šalamun (2007) • Andrej Medved (2008) •
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Boris_A._Novak«