Izbrisani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Izbrisani je ime za skupino zakonitih prebivalcev Republike Slovenije, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije 26. februarja 1992 izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev in prestavilo v seznam tujcev. Skupno število izbrisanih je 25.671.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Dejanja Republike Slovenije po osamosvojitvi, ki so vodila do "izbrisa", so bila tlakovana po mnenju zgodovinarja Boža Repeta tudi s stališči, ki jih je kot voditelj DEMOSa Jože Pučnik zastopal pred plebiscitom in se odmikajo od razumevanja države značilnega za liberalne zahodne demokracije.[1]

Izbris[uredi | uredi kodo]

Leta 1991 je tem prebivalcem Slovenije potekel rok za pridobitev slovenskega državljanstva. Večina od njih ga ni dobila zato, ker niso oddali vloge ali je bila njihova vloga zavrnjena ali zavržena ali pa je bil postopek ustavljen.[navedi vir] Ko je čas za pridobitev državljanstva potekel, so po zakonu[navedi vir] postali tujci - odvzet jim je bil status stalnih prebivalcev.

Na osnovi centralnega internega navodila[navedi vir] Ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministra Igorja Bavčarja in državnega sekretarja Slavka Debelaka so državni organi februarja 1992 po izteku roka izbrisali posameznike iz registra stalnih prebivalcev, s tem pa so "izbrisani" izgubili tudi ekonomske in socialne pravice, ki so bile vezane na status stalnega prebivalca. Drugače povedano, s tem so izgubili pravico do osebne lastnine in s tem izgubili premoženje, ki so ga imeli. Izgubili so zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo zdravstvene težave in tudi smrt[navedi vir] nekaterih "izbrisanih". Izbrisani šoloobvezni otroci se več niso mogli šolati. Te posledice so v direktnem nasprotju s človekovimi pravicami. Po ugotovitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice za izbris ni obstajala pravna podlaga v veljavni zakonodaji.

Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije[uredi | uredi kodo]

Ustavno sodišče Republike Slovenije je odigralo izredno pomembno vlogo pri razkrivanju izbrisa in popravi krivic, ki so bile z izbrisom povzročene. Že v odločbi št. U-I-284/94 z dne 8. 2. 1999 je ugotovilo, da je bil izbris iz registra stalnega prebivalstva nezakonit.

Druga pomembna odločba Ustavnega sodišča št. U-I-246/02 z dne 3. 4. 2003 se je nanašala na Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD). S to odločbo je Ustavno sodišče potrdilo svoje ugotovitve iz odločbe iz leta 1999 in dodalo nove ugotovitve - med drugim tudi ugotovitev, da je treba izbrisanim, ki so že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, s posebnimi (dopolnilnimi) odločbami Ministrstva za notranje zadeve priznati, da jim dovoljenje za prebivanje velja tudi za nazaj, od dneva izbrisa dalje. Ta odločba je ostala neizvršena sedem let. Ministrstvo za notranje zadeve je predlagalo nekaj spornih predlogov zakona, s katerimi naj bi zakonodajalec izvršil ustavnosodno odločbo. V tem obdobju je bilo zahtevanih več referendumov. Ustavno sodišče je referendum nekaj krat uspelo prepovedati, vendar je leta 2004 bil izpeljan referendum o Tehničnem zakonu, ki naj bi uredil pravice izbrisanih. Na njem so volilni upravičenci z 31,45 % volilno udeležbo s 94,68 % glasovali proti sprejemu zakona.

Zakonodaja[uredi | uredi kodo]

Trenutno obstaja samo en zakon, ki je prilagojen posebnemu položaju izbrisanih - ZUSDDD, ki je bil prvič sprejet leta 1999. Leta 2003 je Ustavno sodišče razveljavilo nekatere dele zakona in Državnemu zboru naložilo, da sprejme ustrezne zakonske spremembe. Šele leta 2010, ko je bila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, je bila sprejeta novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Republiki Sloveniji. S to novelo je bilo nekoliko širšemu krogu izbrisanih omogočeno, da ponovno pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje in status stalnega prebivalca v Sloveniji. Kljub temu ostaja še precej odprtih vprašanj, iz katerih izhaja, da sprejeti zakonski ukrepi niso zadostni za popravo krivic izbrisanim.[navedi vir]

Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice proti Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Dne 26. junija 2012 je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v sodbi v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji odločil[2] proti Republiki Sloveniji, ker je kršila pravice izbrisanih v 8. členu (pravica do varstva zasebnega in družinskega življenja), 13. členu (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) in 14. členu (prepoved diskriminacije) Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodišče je sprejelo pilotno sodbo in državi Sloveniji naložilo, da v enem letu pripravi poseben mehanizem za priznavanje odškodnine izbrisanim prebivalcem. Šestim (od desetih) pritožnikom je bila priznana tudi odškodnina za nematerialno škodo v višini 20.000 eur na osebo in sodišče je pritožnikom priznalo pravico do povračila stroškov postopka v višini 20.000 eur.

Sodba je dokončna in se nanjo ni možno pritožiti.

Društvi izbrisanih[uredi | uredi kodo]

26. februarja 2002 – torej natančno ob 10. obletnici izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – je bilo ustanovljeno Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije. Njegov primarni cilj je »ustvariti pogoje za sprejetje posebnega zakona za popravo krivic prisilno izgnanim državljanom bivše SFRJ iz Republike Slovenije ter tudi protipravno izbrisanim državljanom bivše SFRJ iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije«[3]. Aktualni predsednik društva je Niko Jurkas. Prav tako leta 2002 je nastala Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov. Aktualni predsednik je Irfan Beširević.

Mirovni inštitut nudi brezplačno pravno pomoč predvsem tistim izbrisanim, ki svojega statusa v Sloveniji še niso ponovno pridobili.[4]

S pravicami izbrisanih se ukvarja tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]