Ibar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ibar
Ибар
Ibar v Raški
Lokacija
Države Črna gora,  Kosovo,[a]  Srbija
MestaRožaje, Zubin Potok, Mitrovica, Leposavić, Raška, Kraljevo
Fizične lastnosti
Izvir 
 ⁃ lokacijagora Hajla, 10 km od Rožaj
Izliv 
 ⁃ lokacija
Zahodna Morava pri Kraljevu
 ⁃ koordinati
43°43′39″N 20°44′58″E / 43.72750°N 20.74944°E / 43.72750; 20.74944Koordinati: 43°43′39″N 20°44′58″E / 43.72750°N 20.74944°E / 43.72750; 20.74944
Dolžina272 km
Površina porečja8059 km²
Značilnosti porečja
ZaporedjeZahodna MoravaVelika MoravaDonavaČrno morje
Pritoki 
 ⁃ leviRaška, Studenica
 ⁃ desniSitnica, Jošanica

Ibar (srbska cirilica: Ибар, albansko: Ibër ali Ibri) je reka, dolga 272 kilometrov.[1]

Tok[uredi | uredi kodo]

Ibar izvira v Črni gori na severnem pobočju gore Hajla, 10 kilometrov jugozahodno od mesta Rožaje. Sprva teče proti vzhodu skozi naselja Ibarac, Rožaje, Radetina in Bać, nakar vstopi v Srbijo pri vasi Špiljani. Po prečkanju najjužnejšega dela srbskega Raškega okraja vstopi na Kosovo. V bližini vasi Gazivode reko pregrajuje 110-metrski jez, ki ustvarja 24 kilometrov dolgo akumulacijsko jezero Gazivode.

Reka nadalje teče skozi Kosovsko Mitrovico, v kateri ločuje severni, etnično srbski del od južnega, albanskega mestnega predela.[2] V Mitrovici Ibar prejme svoj največji pritok Sitnico in zavije proti severu. Od tod teče večinoma skozi ozke soteske, ki jih prekinjajo kotline v okolici krajev Zvečan, Leposavić, Raška in Baljevac. Na vzhodnem robu mesta Kraljevo se Ibar izliva v Zahodno Moravo.

Pomen[uredi | uredi kodo]

Skozi dolino Ibra od Kraljeva do Mitrovice poteka železniška proga, od Kraljeva do Raške in od Ribarića do Črne gore pa glavna cesta, tako imenovana Ibarska magistrala.

Ibar in njegov glavni pritok Sitnica sta pogosto žrtev onesnaževanja, zlasti iz industrijskih obratov na Kosovu, od koder je večkrat prišlo do izpustov fenolov in težkih kovin. Onesnaženje pogosto prizadene vodovod mesta Kraljevo, ki zajema vodo iz Ibra.[3][4]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.
  1. Statistički godišnjak Republike Srbije (PDF) (v srbščini). Beograd: Republički zavod za statistiku Srbije. 2017. str. 16. ISSN 0354-4206.
  2. »Bila so Titova mesta, 1. del«. 4d.rtvslo.si. 2014–2017.
  3. »Nadležni kažu da izlivanje u Ibar nije ugrozilo vodu, Kraljevčani sumnjičavi«. N1 info (v srbščini). 30. januar 2021.
  4. »Fenol iz Obilića stalna pretnja Ibru«. Blic.rs (v srbščini). 30. marec 2009.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]