Subotica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Subotica

Суботица
Szabadka
Zastava Subotica
Zastava
Grb Subotica
Grb
Subotica se nahaja v Srbija
Subotica
Subotica
Zemljepisna lega v Srbiji
46°5′54″N 19°40′12″E / 46.09833°N 19.67000°E / 46.09833; 19.67000Koordinati: 46°5′54″N 19°40′12″E / 46.09833°N 19.67000°E / 46.09833; 19.67000
DržavaSrbija Srbija
PokrajinaVojvodina (Srbija) Vojvodina
OkrajSevernobački upravni okraj
MestoSubotica
Nadm. višina
114 m
Prebivalstvo
 (2011)[1]
 • Skupno97.919
Poštna številka
24000 Subotica
Klicna koda+381 (0) 24
Avtomobilska oznakaSU

Subotica (izvirno srbsko Суботица; madžarsko Szabadka) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja. Je drugo največje mesto v Vojvodini in tudi eno večjih v Srbiji z okoli 100.000 prebivalci. Med obema svetovnima vojnama je bila Subotica tretje največje mesto v Kraljevini SHS oziroma Jugoslaviji, njeno prebivalstvo pa se je tik po 2. svetovni vojni zaradi množičnega izseljevanja (zlasti bačkih Nemcev in tudi Madžarov) precej zmanjšalo.

Subotica je po pomembnosti in velikosti drugo vojvodinsko mesto, ki leži na ravnici in je okoli 13 km oddaljeno od meje z Madžarsko na pomembnem poljedelskem področju. Ohranila je zanimivo arhitekturo v središču in starem delu naselja. V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1391 pod madžarskim imenom Zabadka. Leta 1527 je bila tu prestolnica kratkotrajne srbske države samooklicanega carja Jovana Nenada. Kraj je doživel razvoj v stoletju kot središče bogatega poljedelskega področja. Z dokončanjem železniške proge leta 1869 pa je Subotica postala center trgovskega in potniškega prometa.[2]

Večje znamenitosti Subotice so: mestna hiša iz začetka 20. stoletja, mestni muzej z bogatimi arheološkimi, etnografskimi in umetniškimi zbirkami, baročna cerkev sv. Tereze, pravoslavna cerkev iz začetka 17. stoletja ter gledališče iz leta 1854.

V bližini mesta se nahaja letališče Subotica.


Demografija[uredi | uredi kodo]

V naselju živi 80722 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 39,7 let (37,8 pri moških in 41,4 pri ženskah). Naselje ima 37543 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,64.

Prebivalstvo je večinoma nehomogeno.

Prikaz spreminjanja št. prebivalcev v 20. stoletju
Demografija
Leto Št. prebivalcev
1948 63048
1953 66057
1961 74999
1971 88769
1981 100472
1991 100386 98996
2002 102712 99981
Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Madžari
  
34.983 34,98%
Srbi
  
26.242 26,24%
Bunjevci
  
10.870 10,87%
Hrvati
  
10.424 10,42%
Jugoslovani
  
6.787 6,78%
Črnogorci
  
1.596 1,59%
Romi
  
1.171 1,17%
Makedonci
  
409 0,40%
Muslimani
  
305 0,30%
Albanci
  
204 0,20%
Nemci
  
176 0,17%
Slovaki
  
146 0,14%
Rusini
  
144 0,14%
Slovenci
  
126 0,12%
Bošnjaki
  
91 0,09%
Rusi
  
60 0,06%
Goranci
  
54 0,05%
Bolgari
  
54 0,05%
Romuni
  
47 0,04%
Ukrajinci
  
35 0,03%
Čehi
  
16 0,01%
Neznano
  
131 0,13%



Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. i 2011.
  2. Enciklopedija leksikonografskog zavoda, knjiga 7. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1964.
  3. Књига 2, Становништво, пол и старост, подаци по насељима, Републички завод за статистику, Београд, фебруар 2003, ISBN 86-84433-01-7

Glej tudi[uredi | uredi kodo]