Kliment Jefremovič Vorošilov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kliment Jefremovič Vorošilov
Klim voroshilov.JPG
Kliment Jefremovič Vorošilov
Rojstvo 4. februar 1881({{padleft:1881|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}), 23. januar 1881({{padleft:1881|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})
Q171965?
Smrt 2. december 1969({{padleft:1969|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (88 let)
Moskva
Državljanstvo Flag of Ukraine.svg Ukrajina
Poklic politik
Podpis Автограф К.Е. Ворошилова.png
Vorošilov, Gorki in Stalin leta 1931
Stalin (levo) in Vorošilov (desno) med pogovori leta 1935.

Kliment Jefremovič Vorošilov (rusko Климе́нт Ефре́мович Вороши́лов), ruski boljševik, general, politik, maršal Sovjetske zveze in dvojni heroj Sovjetske zveze, * 4. februar (23. januar, ruski koledar) 1881, vas Verhnjeje pri Dnepropetrovsku (tedaj Jekaterinoslav), Bahmutski okraj, Jekaterinoslavska gubernija, (tedaj Ruski imperij), danes Ukrajina, † 2. december 1969, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Življenje[uredi | uredi kodo]

Leta 1903 se je Vorošilov pridružil boljševiški partiji. Po ruski revoluciji je postal član ukrajinske začasne vlade in ljudski komisar za notranje zadeve. Z organizacijo obrambe Caricina med državljansko vojno, je postal tesni sodelavec Stalina.

Leta 1921 so Vorošilova izvolili v Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze, katerega član je bil vse do leta 1961. Leta 1925 so ga po smrti Mihaila Vasiljeviča Frunzeja, imenovali za ljudskega komisarja za vojaške in pomorske zadeve ter za predsednika vojaškega revolucionarnega sveta Sovjetske zveze. Predsednik sveta je bil do leta 1934. Leta 1926 je postal stalni član novoustanovljenega Politbiroja in bil njegov član vse do leta 1960. V poznih 30. letih je bil vpleten v Stalinove čistke. Njegova poklicna pot je s strmoglavljenjem in usmrtitvijo maršala Mihaila Nikolajeviča Tuhačevskega veliko pridobila. Vorošilov je z maršalom Semnjonom Mihajlovičem Budjonijem nasprotoval težnjam posodobitve Rdeče armade Tuhačevskega.

Leta 1934 so Vorošilova imenovali za ljudskega komisarja za obrambo (rusko Narkom). Leta 1935 so ga povzdignili v prvega izmed petih maršalov Sovjetske zveze. Le on in Budjoni sta preživela zloglasne Stalinove čistke. Po sovjetsko-finski vojni (1939-1940) ni bil več ljudski komisar za obrambo. Med drugo svetovno vojno je bil član Državnega komiteja obrambe.

Vojaška pot[uredi | uredi kodo]

Odlikovanja in priznanja[uredi | uredi kodo]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Po njem se je imenoval tip sovjetskih tankov med drugo svetovno vojno (KV-1 in KV-2), sovjetska križarka razreda Kirov in drugi prototip lovskega letala I-5.

Po njem se je dvakrat poimenovalo mesto Luhansk. 5. novembra 1935 se je preimenovalo v Vorošilovgrad (rusko in ukrajinsko: Ворошиловград), 5. marca 1958 pa so ob Hruščovem ukazu, naj se mesta ne imenujejo po živečih osebah, ime umaknili. 5. januarja, po Vorošilovi smrti, so Luhansk ponovno poimenovali Vorošilovgrad, to imenovanje je trajalo do 4. maja 1990.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]