Boris Mihajlovič Šapošnikov

Boris Mihajlovič Šapošnikov
Shaposhnikov ok. 1944
Ime v maternem jeziku	rusko Бори́с Ша́пошников
Rojstno ime	Boris Mihajlovič Šapošnikov
Rojstvo	Boris Mihajlovič Šapošnikov (1882-10-02)2. oktober 1882 Zlatoust, Ufimska gubernija Ruski imperij
Smrt	26. marec 1945 (1945-03-26) (62 let) Moskva, Sovjetska zveza
Kraj pokopa	Nekropola Kremeljskega zidu
Pripadnost	Ruski imperij (1901–1917) RSFSR (1917–1922) ZSSR (1922–1945)
Aktivna leta	1901–1945
Čin	polkovnik (Imperialna vojska) Maršal Sovjetske zveze (Rdeča armada)
Poveljstva	Leningrajsko vojaško okrožje Moskovsko vojaško okrožje Poveljnik generalštaba Volško vojaško okrožje
Oboroženi konflikti	prva svetovna vojna ruska državljanska vojna druga svetovna vojna
Drugo delo	Mozg Armii (Možgani armade), 1929

Boris Mihajlovič Šapošnikov (rusko Бори́с Миха́йлович Ша́пошников), vojaški častnik * 2. oktober 1882, Zlatoust, † 26. marec 1945 Moskva.

Bil je sovjetski vojaški častnik, teoretik in maršal Sovjetske zveze. Služil je kot poveljnik generalštaba Sovjetskih oboroženih sil med letoma 1928 in 1931 ter na začetku druge svetovne vojne. Šapošnikov je bil eden od vodilnih vojaških teoretikov v času Stalina. Njegovo najpomembnejše delo, Mozg Armii (»Možgani vojske«) velja za prelomno v sovjetski vojaški teoriji in doktrini organizacije generalštaba Rdeče armade.

Rojen je bil v družini Orenburških Kozakov z Zlatousta na Uralu. Služil je v prvi svetovni vojni in je dosegel čin polkovnika. Podpiral je rusko revolucijo in se pozneje pridružil Rdeči armadi, vendar ni postal član KPSZ do leta 1939. Med letoma 1928 in 1931 je bil poveljnik generalštaba Rdeče armade in ponovno od leta 1937. Leta 1940 je postal maršal Sovjetske zveze.

Šapošnikov je odstopil z mesta poveljnika generalštaba po neuspehih Sovjetske zveze med zimsko vojno. To mesto je ponovno zasedel po invaziji na Sovjetsko zvezo, vendar je bil leto pozneje prisiljen znova odstopiti zaradi slabega zdravja. Pozneje je bil poveljnik vojaške akademije generalštaba Sovjetske zveze ter je bil vpliven in spoštovan svetovalec Stalinu do svoje smrti leta 1945.

Kljub njegovemu ozadju kot caristični častnik, mu je uspelo pridobiti zaupanje Stalina. Svoje občudovanje mu je Stalin pokaza tako, da je imel na pisalni mizi vselej njegovo knjigo Mozg Armii (1929). Šapošnikov je bil eden od peščice mož, ki jih je Stalin naslavljal s krščanskim imenom in patronimikom.

Po njem je poimenovan rušilec Maršal Šapošnikov.

Viri

• Aldis, Anne C.; McDermott, Roger N., ur. (2004). Russian Military Reform, 1992-2002. Routledge. ISBN 978-1-1357-5468-6.
• Glantz, David M.; House, Jonathan (2009). To the Gates of Stalingrad: Soviet-German Combat Operations, April-August 1942. Lawrence, Kansas: University Press of Kansas. ISBN 978-0-7006-1630-5.
• Kulkov, E. N.; Rzheshevskii, Oleg Aleksandrovich; Shukman, Harold (2014). Stalin and the Soviet-Finnish War, 1939-1940. Routledge. ISBN 978-1-1352-8294-3.
• Radzinsky, Edvard (2011). Stalin: The First In-depth Biography Based on Explosive New Documents from Russia's Secret Archives. Knopf Doubleday Publishing Group. ISBN 978-0-3077-5468-4.
• Ringer, Ronald E. (2006). Excel HSC Modern History. Pascal Press. ISBN 978-1-7412-5246-0.
• Samuelson, Lennart; Shlykov, Vitaly (2009). Plans For Stalin's War Machine: Tukhachevskii and Military-Economic Planning, 1925-1941. Palgrave Macmillan. ISBN 978-0-3122-2527-8.
• Smele, Jonathan D. (2015). Historical Dictionary of the Russian Civil Wars, 1916-1926: Volume 2 of Historical Dictionaries of War, Revolution, and Civil Unrest. Rowman & Littlefield. ISBN 978-1-4422-5281-3.
• Wells, Anne Sharp (2013). Historical Dictionary of World War II: The War against Germany and Italy: Historical Dictionaries of War, Revolution, and Civil Unrest. Scarecrow Press. ISBN 978-0-8108-7944-7.