Evroobmočje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Evroobmočje (tudi Evrozona, Evrosistem ali Evroland) je skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo. Za monetarno politiko je odgovorna Evropska centralna banka.

Vsebina

Države, ki uporabljajo evro [uredi]

Uradne članice [uredi]

Leta 1998 se je 11 članic EU sporazumelo o konvergenčnih kriterijih in evroobmočje je uradno začelo obstajati 1. januarja 1999 z uvedbo evra, Grčija je izpolnila pogoje leta 2000 in je pristopila 1. januarja 2001. Fizično so bili evrobankovci in evrokovanci uvedeni 1. januarja 2002. Takrat je evro uvedlo 12 držav. Danes je evro kot uradno plačilno sredstvo v 16 državah z 325 milijoni prebivalcev.

     Evroobmočje      Država EU-ja, ki so obvezane k pridružitvi evroobmočju      Država EU-ja z možnostjo izbire k pristopitvi evroobmočju (Z.K.)      Država EU-ja z možnostjo izbire k pristopitvi evroobmočju, ki načrtuje referendum o evru (Danska)      Države izven EU-ja, ki pogodbeno uporabljajo evro      Države izven EU-ja, ki uporabljajo evro brez pogodbe  p • p • u • z 
Sprejem evra Država Prebivalstvo Razen
1. januar 1999 Zastava Avstrije Avstrija 8.316.487
1. januar 1999 Zastava Belgije Belgija 10.584.534
1. januar 1999 Zastava Finske Finska 5.289.128
1. januar 1999 Zastava Francije Francija 63.392.140 Zastava Nova Kaledonija Nova Kaledonija[1]
Zastava Francoska Polinezija Francoska Polinezija[1]
Zastava Wallis in Futuna Wallis in Futuna[1]
1. januar 1999 Zastava Irske Irska 4.239.848
1. januar 1999 Zastava Italije Italija 59.131.287
1. januar 1999 Zastava Luksemburga Luksemburg 476.200
1. januar 1999 Zastava Nemčije Nemčija 82.314.906
1. januar 1999 Zastava Nizozemske Nizozemska 16.372.715 Zastava Arube Aruba

[2]
Flag of the Netherlands Antilles (1986-2010).svg Nizozemski Antili [3]
1. januar 1999 Zastava Portugalske Portugalska 10.599.095
1. januar 1999 Zastava Španije Španija 45.116.894
1. januar 2001 Zastava Grčije Grčija 11.125.179
1. januar 2007 Zastava Slovenije Slovenija 2.013.597
1. januar 2008 Zastava Cipra Ciper 766.400 Zastava Turške republike Severni Ciper Severni Ciper[4]
1. januar 2008 Zastava Malte Malta 404.962
1. januar 2009 Zastava Slovaške Slovaška 5.414.937
1. januar 2011 Zastava Estonije Estonija 1.340.274
Zastava Evrope Euroobmočje 326.898.583

Države z uradnimi sporazumi z EU [uredi]

Monako, San Marino in Vatikan prav tako uporabljajo evro, čeprav niso članice EU. Te države so z evrom zamenjale svoje stare valute in evro uporabljajo po dogovoru.[5]

Te države tudi kujejo evrske kovance s svojim oblikovanjem na zadnji strani.

Dogovor je bil sklenjen tudi z dvema francoskima tihomoriskima teritorijema - Saint Pierre in Miquelon na kanadski obali in Mayotte v Indijskem oceanu, vendar pa ona dva ne smeta kovati lastnega denarja.

Sprejem evra Država Pogodba Prebivalstvo
1. januar 1999 Zastava Mayotte Mayotte 31. december 1998 186.452
1. januar 1999 Zastava Monaka Monako 31. december 1998 32.671
1. januar 1999 Zastava Saint Pierre in Miquelon Saint Pierre in Miquelon 31. december 1998 6.125
1. januar 1999 Zastava San Marina San Marino 31. december 1998 29.615
1. januar 1999 Zastava Vatikana Vatikan 31. december 1998 800

Države brez uradnih sporazumov z EU [uredi]

Andora nima svoje uradne valute in zato nima svojih evrskih kovancev. Prej je uporabljala francoski frank in špansko pezeto kot de facto dovoljeni valuti. Andora ni nikoli imela monetarnega sporazuma s Španijo in Francijo, zdaj pa potekajo pogajanja o ureditvi statusa.

Podobno sta, Črna gora in Kosovo, ki sta kot de facto valuto uporabljali nemško marko, prevzeli evro brez podpisa kakršnegakoli sporazuma, ki bi jima to dovolil. Kosovo uporablja evro namesto srbskega dinarja, predvsem iz političnih razlogov.

1. decembra 2002 je Severna Koreja zamenjala ameriški dolar z evrom kot uradno valuto za mednarodno trgovanje.

Pred invazijo na Irak je predsednik Sadam Husein oznanil, da namerava iraško nafto prodajati v evrih, ne v dolarjih, saj je večina iraške trgovine z nafto potekala z EU, Indijo in Kitajske, ne z ZDA.

Sprejem evra Država/teritorij Prizadevanje Prebivalstvo
1. januar 1999 Zastava Andore Andorra Pogodba 82.000
1. januar 1999 Zastava Črne gore Črna gora Članstvo 684.736
1. januar 1999 Zastava Kosova Kosovo Članstvo 2.200.000
1. januar 1999 Zastava Francije Saint Barthélemy Nobeno 8.450
1. januar 1999 Zastava Francije Saint Martin Nobeno 33.102
1. januar 2008 Zastava Združenega kraljestva Akrotiri in Dekelia Nobeno 14.500

Države EU izven evroobmočja [uredi]

Siva: države evroobmočja, modra: članice ERM II, rjava: države, ki valute nimajo vezane na evro, zelena: države izven EU, z valuto vezano na evro, rdeča: dežele izven EU, ki uporabljajo evro, oker: države izven EU, z valuto nevezano na evro

Ostalih deset držav, ki ne uporabljajo evra: Danska, Švedska, Združeno kraljestvo, pet držav, ki so se pridružile leta 2004; Češka, Madžarska, Latvija, Litva in Poljska ter dve državi, ki sta pridružila leta 2007; Romunija, Bolgarija.

Danska in Združeno kraljestvo sta si v Maastrichtski pogodbi pridržali pravico, da jima ni trebaprevzeti evra, razen če se njuni vladi odločita drugače, ali z glasovanjem v parlamentu ali na referendumu. Švedska si te pravice ni pridržala in je tako obvezana prevzeti evro enkrat v prihodnosti.

Države v ERM II [uredi]

Od 1. maja 2004 je v menjalni mehanizem ERM II vključenih sedem držav. Tabela prikazuje datume, ko so posamezne države postale polnopravne članice ERM II.

Vstop Država Opombe
1. januar 1999 Zastava Danske Danska Danska krona je vstopila v ERM II leta 1999, ko so evro uvedli. Od takrat niha okrog evra za ±2.25 %.
28. junij 2004 Zastava Litve Litva Litovski litas je bil do 2. februarja 2002 vezan na dolar, potem pa na evro.
2. maj Latvijaska zastava Latvija Latvija je imela pogodbo s SDR, 1. januarja 2005 je valuto vezala na evro in ta zdaj niha okrog ±1 % okrog evra.

Danska [uredi]

28. septembra 2000 so Danci s 53.2 % na referendumu zavrnila pridružitev. Če se Danska vseeno pridruži, bo morala Grenlandija, ki ni v EU, izvesti poseben referendum glede evra.ark.

Latvija [uredi]

Latvija namerava prevzeti evro 1. januarja 2008. Zaradi problemov z inflacijo nekateri ekonomisti mislijo, da bo prevzem preložen za vsaj eno leto.[6].

Litva [uredi]

Litva je nameravala prevzeti evro 1. januarja 2007, vendar je morala zaradi 0,1 procenta prevelike inflacije preložiti prevzem. Trenutni cilj je leto 2009.

Zunaj ERM II [uredi]

Češka [uredi]

Po vstopu v EU leta 2004 je Češka prevzela fiskalno in monetarno politiko, ki namerava uskladiti makroekonomske pogoje z ostalo Unijo. Trenutno je največji problem velik češki fiskalni deficit. Na začetku je Češka nameravala v ERM II vstopiti leta 2008 ali 2009, vendar je vlada opustila tudi ciljno leto 2010, rekoč, da do takrat zagotovo ne bo izpolnila pogojev. Novega ciljnega datuma še ni.

Madžarska [uredi]

Madžarska načrtuje prevzem evra 1 januarja 2010, čeprav neuradna poročila pravijo, da se bo to zgodilo šele leta 2012 ali celo 2016[7].

Poljska [uredi]

Čeprav je Poljska obvezana prevzeti evro, je predsednik Lech Kaczyński oznanil, da želi organizirati referendum o tem vprašanju. Formalno gledano so Poljaki za evro glasovali že na referendumu o vstopu v EU (77 % za), ki je vključeval tudi vstop v EMU. Sekretar Joaquin Almunia je Poljsko opomnil, da nima možnosti zavrnitve, kot jo imata Danska in Združeno kraljestvo.

Maja 2006 je Poljska končno postavila ciljni datum za prevzem na leto 2011.

Švedska [uredi]

Švedska se je leta 1997 odločila, da evra ne vpelje takoj na začetku in ni naredila nobenega koraka, da bi izpolnila potrebne pogoje za stabilno valuto.

Prvi referendum na Švedskem, povezan z evrom, je bil tisti leta 1994, ko so Švedi glasovali za vstop v EU. Podprli so ga s 53 % in tako podprli tudi prevzem evra.

Posvetovalni referendum 14. septembra 2003 pa je pokazal nasprotovanje evru, za 42.0 %, proti 55.9 %. Zato so vse odločitve v zvezi z evrom preložili, saj so vse politične stranke predlagale, da se do nadaljnjega rezultati upoštevajo. Premier Göran Persson je septembra 2004 izjavil, da Švedska zagotovo ne bo prevzela evra vsaj do splošnih volitev leta 2006.[8] [9].

Švedska odločitev, da evra še ne bodo prevzeli, je v splošnem sprejeta tudi s strani EU. Švedska se je priključila šele leta 1995 in tako ni imela možnosti, da bi se po Maastrichtski pogodbi, ki je bila končana leta 1992, izključila. Evropska komisija ni proti Švedski sprejela nobenih ukrepov, je pa opozorila, da se podobni koraki v drugih članicah ne bodo tolerirali.

Združeno kraljestvo [uredi]

Britanska vlada in premier Tony Blair sta se obvezala trostopenjski potrditveni shemi pred vstopom v evroobmočje. Vstop bi morali potrditi v Kabinetu, v parlamentu in volilci na referendmu.

V nasprotju z drugimi evropskimi državami, kjer vidijo evro predvsem kot nujen prispevek k bolj povezani Evropi, vidijo v Združenem kraljestvu prednosti evroobmočja predvsem z gospodarskega stališča. 9. junija 2003 je Chancellor of the Exchequer Gordon Brown, izdal poročilo s pogoji za britansko članstvo, osnovan na petih ekonomskih testih.

Kljub temu, da ima vlada pozitiven pogled na evro, se je poročilo opredelilo proti evru, saj štirje od petih pogojev niso bili izpolnjeni.

Mr. Brown je junija 2003 dejal,[10] da bi bilo najboljše menjalno razmerje 73 penijev z evro. Ta tečaj ni bil formalno sprejet kot pogoj za vstop.

Javnomnenjske ankete [11] v Združenem kraljestvu ves kažejo, da je konstantna večina Britancev proti vstopu v evroobmočje. Nekateri jo dojemajo kot izgubo politične in gospodarske suverenosti, nekaterih ne prepriča razlog za zamenjavo valute. Referenduma o vključitvi v bližnji prihodnosti ne bo.

Območje Sterlinga [uredi]

Če bi se Združeno kraljestvo odločilo sprejeti evro, bi to lahko vplivalo tudi na območja, kjer uporabljajo funt sterling ali valute, povezane z njim, tako imenovano območje sterlinga.

Kronske odvisnosti so britanska čezmorska ozemlja, ki uporabljajo isto valuto kot v Združenem kraljestvu, z ISO 4217 kodo GBP. Odvisnosti so Isle of Man, Jersey, Guernsey, Alderney in Južna Georgia in južni Sandwiški otoki.

Nekatera druga britanska ozemlja imajo svojo valuto, ki pa je v funtom povezana v razmerju 1:1. To so Gibraltar, Falklandski otoki in Sveta Helena.

Francoski čezmorski departmaji so se znašli v enakem položaju, ko je Francija prevzela evro. Tisti, ki so uporabljali frank, so prešli na evro. Nekatera ozemlja so uporabljala CFP franke, ki so imeli fiksni tečaj s frankom. Sedaj se še uporabljajo, vendar so veztani na evro. Tudi komorski franki so vezani na evro.

Možnosti za območje sterlinga v primeru britanskega prevzema evra so tri:

  • vstopiti v evroobmočje kot nečlanica unije, tako kot Vatikan ali Monako. Pri tem bi s sporazumom lahko kovali kovance z lastnimi motivi na zadnji strani.
  • uporabljati kovance, izdane v Združenem kraljestvu ali kje drugje. To bi lahko nekateri videli kot izgubo dela neodvistosti.
  • ohraniti obstoječo valuto, vendar jo vezati na evro. To pa bi utegnilo biti težko in predvsem drago za majhne države.

Gibraltar je v posebnem položaju, saj je del EU-ja. Če bi Britanci prevzeli evro, Gibraltarja mogoče ne bi mogli izključiti. Ni jasno, če bi tudi v Gibraltarju potekal referendum ali bi bil samo del britanskega (Gibraltar voli člane Evropskega parlamenta kot del Združenega kraljestva).

Novi članici EU [uredi]

Bolgarski lev je že vezan na evro. Bolgarska narodna banka in vlada sta se sporazumeli, da bo država prevzela evro leta 2010. Zgodnji prevzem je posledica sporazuma iz leta 1997, po katerem je država za rešitev finančnih problemov lev vezala na evro (med leti 1997 in 1999 je bil vezan na marko). Kot posledica je Bolgarija izpolnila že velik del pogojev za članstvo.

Romunija načrtuje prevzem med leti 2012 in 2014.

Valute izven EU, vezane na evro [uredi]

Zelenortski otoki so imeli valuto vezano na portugalski escudo, zdaj pa je vezana na evro. Valuta Bosne in Hercegovine je bila vezana na nemško marko, zdaj pa je na evro. Valuti CFA frank in komorski frank, ki se uporabljata v nekdanjih francoskih kolonijah, sta bili vezani na francoski frank, zdaj pa na evro.

Opombe [uredi]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Francoski tihomorski teritoriji uporabljajo CFP frank
  2. ^ Aruba uporablja Arubski florint. Je del Kraljevine Nizozemske, ne pa EU.
  3. ^ Nizozeski Antili uporabljajo Antilski gulden. Je del Kraljevine Nizozemske, ne pa EU. Gulden dosledno sledi ameriški dolar, a se bodo Antili do konca 2008 odcepili, s čimer bodo nekateri otoki verjetno postali del EU. Prihodnost razmer valute ni jasen.
  4. ^ Samooklicana Turška republika Severni Ciper ni priznana od EU in uporablja turško novo liro
  5. ^ Agreements on monetary relations (Monaco, San Marino, the Vatican and Andorra). European Communities (2004-09-30). Pridobljeno dne 2006-09-12.
  6. ^ Inflation will delay euro adoption in Latvia: Standard & Poor's. EUbusiness Ltd (2006-03-08). Pridobljeno dne 2006-09-12.
  7. ^ Czech Republic won't convert to euro until after 2010. Bundeszentrale für politische Bildung (2006-08-21). Pridobljeno dne 2006-09-12.
  8. ^ Hallgren, Mats (2005-07-15). Nuder känner sig utanför efter Sveriges EMU-nej (Swedish). Svenska Dagbladet. Pridobljeno dne 2006-09-12.
  9. ^ Kerpner, Joachim (2004-09-12). Allt fler säger NEJ! (Swedish). Aftonbladet Nya Medier. Pridobljeno dne 2006-09-12.
  10. ^ Britain not ready to join euro. Guardian Unlimited (2003-06-09). Pridobljeno dne 2006-09-12.
  11. ^ Joining The Euro. Ipsos MORI (2006). Pridobljeno dne 2006-09-12.
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Evroobmočje&oldid=3876991«