Ingver

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ingver


Ohranitveno stanje taksona
preživetje zagotovljeno
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Liliopsida (enokaličnice)
Red: Zingiberales (ingverjevci)
Družina: Zingiberaceae (ingverjevke)
Rod: Zingiber
Vrsta: Z. officinale
Znanstveno ime
Zingiber officinale
Roscoe[1]
Korenike ingverja

Ingver (znanstveno ime Rhizoma zingiberis) je začimbna rastlina, ki raste v tropskem in subtropskih pasovih.

Je večletna rastlina, ki zraste do 50 cm visoko. Oblikuje do 20 cm dolge korenike, ki se uporabljajo v kulinariki pa tudi v zdravstvu.

Pradomovina ingverja je jugovzhodna Azija.[2]

Ingver je med prvimi začimbami, ki jih je človek spoznal.[3] Znani kitajski filozof Konfucij ga je zelo cenil in je hotel imeti vsako jed pripravljeno z ingverjem. V starem Rimu so uporabljali ingver tudi v lepotnih salonih. V Evropi v srednjem veku je bil tako priljubljen, da so zdravniki in moralisti trdili: »Vino, poper, cimet in ingver kvarijo kri mladim dekletom«. Kljub tem svarilom je postal priljubljen med Angleži in Skandinavci, na Slovenskem pa ga nikdar nismo uporabljali na veliko.

Izvor[uredi | uredi kodo]

Ingver izvira iz pomorskih dežel jugovzhodne Azije.

Iz Indije so ga trgovci razširili na bližnji vzhod in Sredozemlje okoli 1. stol. našega štetja. Pridelovali so ga predvsem v južni Indiji in na velikih Sundskih otokih.

Uporaba ingverja v prehrani[uredi | uredi kodo]

Uporabljajo se sveže korenike, lahko pa tudi posušenega oz. zmletega.

Velik del pridelka ingverja predelajo v brezalkoholno ingverjevo pivo, ki je zelo priljubljeno v Angliji in ZDA.

Ingver se uporablja za:

Sinonimi imena v evropskih jezikih[uredi | uredi kodo]

Beseda ingver spada med besede selivke, ker je nastala pred več stoletji v sedaj že izumrlem srednjeindijskem jeziku, kjer je označevala rastlino z imenom Singivera. V Grčijo je pripotovala v času Aleksandra Makedonskega z vračajočimi vojaki in se razširjala po mediteranu, mali Aziji, Balkanu, Rusiji in zahodni Evropi. Na tem potovanju je dobivala razne govorjene oblike in zapise. Slovenska oblika verjetno prihaja iz nemške oblike Ingwer.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Zingiber officinale information from NPGS/GRIN«. www.ars-grin.gov. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2015. Pridobljeno 3. marca 2008.
  2. »Zingiber officinale Roscoe | Plants of the World Online | Kew Science«. Plants of the World Online (v angleščini). Pridobljeno 10. septembra 2022.
  3. Institute, McCormick Science. »History of Spices«. McCormick Science Institute (v angleščini). Pridobljeno 10. septembra 2022.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gööck Roland, Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav), Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 (COBISS)
  • Paul Schulick, Ingver – Mogočna začimba in čudežno zdravilo priročnik, Ljubljana 2010.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]