Cimet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Cimetove paličice

Cimet je začimba, predvsem za sladke jedi. Začimbo pridobivajo predvsem iz dveh vrst cimetovega drevesa, iz cejlonskega (znanstveno latinsko ime Cinnamomum zeylanicum) in kitajskega (Cinnamomum cassia). Kot začimba se uporablja posušena tanka notranja plast skorje, delno kot zvite paličice, delno kot prah. Značilno za cimetovo drevo je, da so mladi listi živo rdeči, ko se postarajo, postanejo zeleni.

Cimet je ena od najstarejših začimb. Domneva se, da so ga v Kitajski uporabljali že 3000 let pr. n. št. Od 16. do 18. stoletja je cimet veljal v Evropi za zelo drago in cenjeno začimbo. Tako je trgovec Anton Fugger leta 1530 sežgal zadolžnice Karla V., na ognju iz paličic cimeta in tako dokazal svoje ogromno bogastvo.

V Evropo so najprej prinašali cimet arabski trgovci. V 16. stoletju so Portugalci zasedli Cejlon (današnjo Šrilanko). Nato so zavojevali otok Nizozemci in na koncu Angleži. Vsi so od prebivalcev zahtevali davek v obliki cimeta.

Sestava eteričnega olja cejlonskega cimetovca[uredi | uredi kodo]

Eterično olje sestavljajo pretežno fenilpropanske spojine: cimetni aldehid, evgenol, cinamilacetat, MHCP - metilhidroksikalkon polimer ter številne druge spojine.[1]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

V medicini[uredi | uredi kodo]

Cejlonski cimet se uporablja kot začimba in kot tradicionalno rastlinsko zdravilo že stoletja. Raziskave, narejene z in vitro ter z in vivo študijami na živalih, kažejo na protivnetno, protimikrobno, antioksidantno, protitumorno delovanje in delovanje na srčnožilni ter imunski sistem. In vitro študije izkazujejo možno delovanje cimeta kot mimetika inzulina - okrepitev aktivnosti inzulina ali stimulacija celičnega metabolizma glukoze. Študije na živalih kažejo močno hipoglikemično aktivnost.[2] Pakistanski znanstveniki so v svoji raziskavi ugotovili, da jemanje 1, 3 oz. 6 g cimeta dnevno zniža serumski nivo glukoze, trigliceridov, LDL holesterola in celokupnega holesterola pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, ne zniža pa serumske koncentracije HDL holesterola.[3] Uporaba cimeta kot prehranskega dodatka pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 veliko obeta, toda potrebno bo narediti še raziskave, ki bodo učinek potrdile. Klinične študije kažejo tudi na to, da je smiselna peroralna uporaba pri urinarnih infekcijah zaradi protibakterijskega učinka. Ekstrakt cimeta močno zavira rast in razmnoževanje tumorskih celic in vitro ter povzroča smrt aktivnih tumorskih celic.[4] Žal je bilo narejeno zelo malo dobro nadzorovanih kliničnih študij, precej pa jih daje nasprotujoče si rezultate, kar omejuje zaključke glede zdravilnih učinkov cimeta na ljudi.


Kitajski cimet (Cinnamomum cassia) vsebuje zmerno toksično snov kumarin, ki v velikih količinah lahko povzroči poškodbe jeter in ledvic.[5] Evropska agencija za varno hrano EFSA je julija 2008 izdala mnenje o toksičnosti kumarina in določila dopusten dnevni vnos. Na osnovi toksikoloških študij in znanstvenih raziskav o presnovi kumarina v človeškem telesu so določili da je dopusten dnevni vnos za človeka 0,1 mg kumarina na kilogram telesne teže. Dnevni odmerek v takšni količini pri zdravem odraslem človeku ne bi smel povzročati težav. EFSA je v mnenju zapisala tudi, da eno- ali dvotedensko povečano uživanje cimeta do trikratne dopustne dnevne količine pri zdravem odraslem ne pušča posledic.[6] [7]

Tradicionalna uporaba[uredi | uredi kodo]

Tradicionalno se cimet uporablja kot aromatik, za blaženje različnih prebavnih motenj ter za krepitev telesne odpornosti.[1]

Kulinarika[uredi | uredi kodo]

V kulinariki se cimet uporablja za:

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]