Jabolko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jabolko sorte zlati delišes

Jabolko je sadež, ki raste na drevesu jablani. Spada med kulturne rastline, ki jih je vzgojil človek s pomočjo križanja. Korenine jabolka izvirajo iz Azije. V Evropo je verjetno prispelo s trgovci. Obstaja več kot 7500 kultivarjev jabolk. Jabolko zraste iz pet listnega cveta.

Pridelava[uredi | uredi kodo]

Svetovna pridelava jabolk

Leta 2010 je bilo na svetu pridelano okoli 69 milijonov ton jabolk, od katerih jih je Kitajska pridelala skoraj polovico. Druga največja pridelovalka so Združene države Amerike, ki v svetovnem merilu pridelajo okoli 6% jabolk.Največje izvoznice jabolk v letu 2009 so bile Kitajska, ZDA, Poljska, Italija, Čile in Francija. V istem letu so bile največje uvoznice jabolk Ruska federacija, Nemčija, Velika Britanija ter Nizozemska[1].

V ZDA je 60% jabolk pridelanih v zvezni državi Washington[2]. Vsako leto se povečuje konkurenčnost jabolk iz Nove Zelandije in drugih držav z zmernim podnebjem v primerjavi z ameriškimi jabolki[3].

Tudi Avstralija pridela veliko jabolk, vendar jih večino porabi sama, saj je uvoz jabolk iz Nove Zelandije od leta 1921 prepovedan zaradi možnega vnosa bolezni v državo[4].

Deset največjih pridelovalk jabolk - 2010
Država Pridelava (v tonah) Opomba
Zastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 33 265 186
Zastava Združenih držav Amerike ZDA 4 212 330
Zastava Turčije Turčija 2 600 000
Zastava Italije Italija 2 204 970
Zastava Indije Indija 2 163 400 Im
Zastava Poljske Poljska 1 858 970
Zastava Francije Francija 1 711 230
Iran Iran 1 662 430
Zastava Brazilije Brazilija 1 275 850
Zastava Čila Čile 1 100 000 F
Svet skupaj 69 569 612 A
Brez znaka = uradni podatek, F = FAO ocena, Im = Podatki FAO glede na metodologijo vnosa podatkov, A = lahko vsebuje uradne podatke, delno uradne podatke ali oceno

Vir: [1]

Pridelava jabolk v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Intenzivni sadovnjaki v Sloveniji so leta 2010 predstavljali 2765 hektarov kmetijskih površin, leta 2011 nekaj manj, 2734 hektarov, leta 2012 pa 2702 hektarov. V teh sadovnjakih je bilo leta 2011 posajenih 7.446.802 dreves, leta 2012 pa 7.346.928 dreves. Pridelek jabolk je bil leta 2010 77.291 ton, leta 2011 je bil pridelek boljši, 81.323 ton, leta 2012 pa je bilo v Sloveniji v intenzivnih sadovnjakih pridelanih le 55.341 ton jabolk. Povprečen pridelek je torej znašal leta 2010 28 ton/hektar, leta 2011 nekaj več, 29,7 t/ha, leta 2012 pa je 20,5 t/ha.

V ekstenzivnih jabolčnih nasadih je bilo v Sloveniji v letih 2010, 2011 in 2012 posajenih 670.524 jablan. Leta 2010 je bilo v teh sadovnjakih pridelanih 40.278 ton jabolk s povprečnim pridelkom 60,1 kg/drevo, leta 2011 je bilo pridelanih 24.032 ton jabolk s povprečnim pridelkom 35,8 kg/drevo ter leta 2012 le 18.922 ton jabolk s povprečnim pridelkom le 28,2 kg/drevo[5].

Prehranska vrednost[uredi | uredi kodo]

Jabolko s kožo (užitni del)
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 50 kcal   220 kJ
Ogljikovi hidrati:     13.81 g
- sladkorji:  10.39
- vlaknine:  2.4 g  
Maščobe: 0.17 g
Beljakovine: 0.26 g
Voda: 85.56 g
Vitamin A ekviv.  3 μg  0%
- β-karoten  27 μg  0%
Tiamin (vit. B1):  0.017 mg   1%
Riboflavin (vit. B2)  0.026 mg   2%
Niacin (vit. B3):  0.091 mg   1%
Pantotenska kislina (vit. B5):  0.061 mg  1%
Vitamin B6  0.041 mg 3%
Folati (vit. B9):  3 μg  1%
Vitamin C:  4.6 mg 8%
Vitamin E:  0.18 mg 1%
Vitamin K:  2.2 μg 2%
Kalcij:  6 mg 1%
Železo:  0.12 mg 1%
Magnezij:  5 mg 1% 
Fosfor:  11 mg 2%
Kalij:  107 mg   2%
Natrij:  1 mg 0%
Cink:  0.04 mg 0%
Fluorid 3.3 µg
Link to USDA Database entry
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Pregovor "Jabolko na dan odžene zdravnika stran.", ki opozarja na pozitivne učinke jabolk izvira iz Walesa[6], v 19. stoletju pa ga je populariziral waleški sadni strokovnjak J.T. Stinson, ko ga je leta 1904 uporabil v svojem predavanju na svetovnem gospodarskem sejmu v St. Louisu, v ameriški zveni državi Missouri[7].

Nekatere raziskave nakazujejo, da jabolko preprečuje raka na debelem črevesju, raka prostate ter pljučnega raka[8]. Jabolčna lupina vsebuje ursolično kislino, ki je pri poskusih na podganah vplivala na porast mišične mase in rjavih maščobnih celic ter na zmanjšanje belih maščobnih celic, zmanjšanje telesne mase, glukozne intolerance ter zamaščenosti jeter[9].

Jabolčna lupina vsebuje tudi različne fitokemikalije z doslej neraziskano prehransko vrednostjo[10] .

Izdelki iz jabolk[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "FAO". Faostat.fao.org. 8. avgust 2012. Pridobljeno dne 8. avgusta 2012. 
  2. ^ Desmond, Andrew (1994). The World Apple Market. Haworth Press. str. 144–149. ISBN 1-56022-041-4. OCLC 243470452. 
  3. ^ Kristin Churchill. "Chinese apple-juice concentrate exports to United States continue to rise". Great American Publishing. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktober 2006. Pridobljeno dne 22. januarja 2008. 
  4. ^ Gavin Evans (Torek, 9. avgust 2005). "Fruit ban rankles New Zealand – Australian apple growers say risk of disease justifies barriers". International Herald Tribune. Pridobljeno dne 9. avgusta 2005. 
  5. ^ Podatki Statističnega urada RS, dostopano 23. julija 2013
  6. ^ Phillips, John Pavin (24. februar 1866). "A Pembrokeshire Proverb". Notes and Queries (Oxford University Press). s3-IX (217): 153. Pridobljeno dne 11. februarja 2009. 
  7. ^ George W. Baltzell (2009-06-11). "Foods of Saint Louis MO". 38.634616, -90.191313: Stlplaces.com. Pridobljeno dne 2012-12-28. 
  8. ^ "Nutrition to Reduce Cancer Risk". The Stanford Cancer Center (SCC). Pridobljeno dne 18. avgusta 2008. 
  9. ^ Kunkel SD, Elmore CJ, Bongers KS, Ebert SM, Fox DK, et al. (2012) Ursolic Acid Increases Skeletal Muscle and Brown Fat and Decreases Diet-Induced Obesity, Glucose Intolerance and Fatty Liver Disease. PLoS ONE 7(6): e39332. doi:10.1371/journal.pone.0039332
  10. ^ Boyer, Jeanelle; Liu, RH (maj 2004). "Apple phytochemicals and their health benefits". Nutrition journal (Cornell University, Ithaca, New York 14853-7201 USA: Department of Food Science and Institute of Comparative and Environmental Toxicology) 3 (1): 5. doi:10.1186/1475-2891-3-5. PMC 442131. PMID 15140261. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]