Taksony Madžarski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Taksony Madžarski
veliki knez
Taksony KK.jpg
Taksony kot je prikazan v Chronicon Pictum
Vladanje 955- 971
Smrt 971
Predhodnik Fajsz
Naslednik Géza
Otroci Géza
Mihael
Vladarska hiša Árpádovci
Oče Zoltán

Taksony (tudi Taxis, Tocsun), veliki knez Madžarov (955- 971), * ?, † 971, pripadnik dinastije Árpádovcev.[1].

Življenje[uredi | uredi kodo]

Taksony je bil Zoltánov sin in Árpádov vnuk.[2] Imel je sinova Gézo in Mihaela. Umrl je leta 971. Čeprav se je v njegovem času krščanstvo krepilo, so ga še pokopali po poganskem običaju.[3]

Sorodstvene vezi Taksonyja z moškimi pripadniki zgodnjih Árpádovcev:

Árpád
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Levente Tarhos Jelek/Üllő Jutas Zoltán
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Teveli Ezelekh Fajsz Tas Taksony
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Tormás
 
Géza Mihael
 
 
 
 
 
 
 
Koppány
 
Štefan I. Vazul

Politični dosežki[uredi | uredi kodo]

V prvih desetletjih po naselitvi je moč velikega kneza med Madžari bledela, rastla pa je moč vojskovodij, ki so vodili plenilske pohode.[2] Tudi Taksony je bil eden od vojskovodij in je leta 927, 942 in 947 vodil lastne plenilske pohode.[2] Leta 955 je nemški kralj Oton Veliki uspel Madžare premagati v bitki pri Augsburgu ob reki Lech, pri čemer so bili zajeti voditelji Bulcsú, Lél in Súr.[4]

Fajsza je približno tedaj na prestolu nasledil Taksony. Taksonyja so vso vladavino spremljale posledice poraza pri Augsburgu- pojavila se je potreba po transformiranju madžarske družbe.[5] Madžari so predvsem v letih 959 in 961 še vodili pohode nad Nemce, vendar brez uspeha.,[6] 15 let po bitki pri Augsburgu pa so se izčrpali tudi v bojih proti Bizantincem in postajalo je vse bolj jasno, da se bodo morali ustaliti in sprejeti krščanstvo.[7] Že na začetku Taksonyjeve vladavine je Oton Veliki Bizantince uspel prepričati, da so Madžari brezbožneži in tako uspel zaustaviti širjenje krščanstva iz smeri Bizanca.[8] Taksony se je branil, da bi krščanstvo utiralo pot iz smeri Nemčije in je zato papeža zaprosil, da bi mu poslal škofa, a je Oton Veliki, ki je medtem že postal cesar, to Taksonyjevo namero uspel preprečiti.[8]

Verjetno je prav zaradi Otonovega vpliva bizantinski cesar leta 957 Madžarom prenehal plačevati odkupnino.[8] Če na nemški meji Madžari niso imeli uspehov, pa so se bojni pohodi proti Bizancu pomnožili v drugi polovici Taksonyjeve vladavine.[8] Bodisi pod Fajszom bodisi pod Taksonyjem so se Madžari že med leti 950 in 970 morda uspeli utrditi tudi v Slavoniji in tako oslabili vpliv hrvaškega vladarja Krešimirja II..[9] Leta 970 so se madžarski napadi proti Bizantincem končali s popolnim polomom, saj je Bizanc v bitki pri Arkadiopolisu uspel poraziti združeno vojsko Madžarov in Kijevske kneževine,[10][6] s tem pa se je tudi Bizanc dokončno otresel plačevanja odkupnin Madžarom.[8] Že leta 971 je Bizanc osvojil Bolgarijo in Madžarska je postala močno ogrožena tako iz bizantinske kot iz nemške smeri.[3] Kmalu zatem je Taksony umrl in na prestolu mu je sledil sin Géza. [2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Szabolcs Ottó, Závodszky (1999)
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 Reuter, T. (1999): str. 545.
  3. ^ 3,0 3,1 Kontler (2005): str. 42.
  4. ^ Pal, E. (2001): str. 14-15.
  5. ^ Pal, E. (2001): str. 26.
  6. ^ 6,0 6,1 Pal, E. (2001): str. 15.
  7. ^ Kontler (2005): str. 41-42.
  8. ^ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 Kontler (2005): str. 41.
  9. ^ Posavec, V. (1997): str. 281-290; Klaić, N.(1990): str. 74
  10. ^ Kontler (2005): str. 39.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Engel, Pál (2001). The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary. United states: St. Martin Press. ISBN 1-85043-977-X. 
  • Klaić, Nada (1990). Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus.
  • Kontler, László (2005). Madžarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica. ISBN 961-213-148-1. 
  • Kristó, Gyula (General Editor). Korai magyar történeti lexikon (9-14. század). 
  • Posavec, Vladimir (1997). Povijesni zemljovidi i granice Hrvatske u Tomislavovo doba. Iz: Radovi, št. 30. Zagreb, Filozofski fakultet sveučilišta u Zagrebu
  • Reuter, Timothy (1999). Medieval History III. c. 900- c. 1024. UK: Cambridge University Press. ISBN 0521364477. 
  • Szabolcs Ottó, Závodszky Géza (1999): Ki kicsoda a magyar történelemben?.
Taksony Madžarski
Umrl: ca. 971
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Fajsz
veliki knez,
955 –ca. 971
Naslednik: 
Géza