Géza Madžarski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Picto infobox prétendant à un trône.png
Géza Madžarski
veliki knez
Geza-ChroniconPictum.jpg
Géza kot je prikazan v Chronicon Pictum
Vladanje 972- 997
ca. 945
Smrt 997
Predhodnik Taksony
Naslednik Vajk
Soprog(a) Šarolta Transilvanska
Otroci Judita Ogrska
Margareta Bolgarska
Vajk
Gizela (beneška doganesa)
Šarolta Ogrska
Vladarska hiša Árpádovci
Oče Taksony

Géza, veliki knez Madžarov (972- 997), * ca. 945, † 997, pripadnik dinastije Árpádovcev.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Géza je bil sin madžarskega velikega kneza Taksonyja.[1] Poročen je bil s Šarolto, hčerjo erdeljskega gyule in imel je sina Vajka.[1] Géza je eno od hčera poročil s poljskim kraljem, druga pa se je poročila z beneškim dožem.[2] Géza je umrl leta 997.[3]

Gézini moški sorodniki iz dinastije Árpádovcev:

Zoltán
 
 
 
Taksony
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Géza Mihael
 
 
 
 
 
Štefan I. Vazul
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Emerik Levente Andrej I. Béla I.

Politični dosežki[uredi | uredi kodo]

Leta 972 je Géza na madžarskem prestolu nasledil očeta Taksonyja.[1] Madžarska se je tedaj nahajala v prelomnem času. Ko je nemški vladar Oton I. postal cesar, je preprečil namero Gézinega očeta Taksonyja, da bi mu papež poslal škofa neposredno iz Rima, torej mimo Nemcev.[4] Madžari so bili po letu 955 neuspešni v vojaških pogodih proti Nemcem,[4] leta 970 pa so doživeli še velik poraz na vzhodu, saj je Bizanc v bitki pri Arkadiopolisu uspel poraziti združeno vojsko Madžarov in Kijevske kneževine,[5][6] s tem pa se je tudi Bizanc dokončno otresel plačevanja odkupnin Madžarom.[7] Že leta 971je Bizanc osvojil Bolgarijo, pa tudi Nemci so napredovali ob bavarsko-madžarski meji, zato je Madžarska postala ogrožena tako iz bizantinske kot iz nemške smeri, kar se je še bolj potrdilo v letu 972, ko sta bizantinski cesar in cesar Oton I. sklenila zavezništvo.[4]

Nastale zunanjepolitične razmere so močno vplivale na Gézino vladavino, ko je Madžarska s krepitvijo osrednje oblasti, širjenjem krščanstva in z uveljavljanjem načela primogeniture pri iskanju vladarjevega naslednika doživljala nagel prehod od plemenske zveze k srednjeveški državi. Na potrebo po ustvarjanju srednjeveške države so kazale tudi notranje razmere, to je večji poudarek na kmetovanju zaradi konca plenilskih pohodov po Evropi.[7]

Prvi ogrski novec je bil v obtoku ob koncu sedmdesetih let 10. stoletja za časa Gézine vladavine

Za utrjevanje Gézine moči je bilo zelo pomembno, da se je Géza poročil s Šarolto, hčerjo transilvanskega gyule, saj je s tem pridobil podporo vzhodnega dela Madžarske,[1] da je na gospodarskem področju uvedel tržne priostojbine dajatve za trgovanje na daljavo,[1] da je na političnem področju vodil okrutno politiko zatiranja vsakega odpora, predvsem pa, da je spodbudil širjenje krščanstva, s čimer si je zagotovil vstop v družino tedanjih zahodnokrščanskih držav.[1]

Z namenom, da bi preprečil nastanek bizantinsko-nemškega zavezništva se je Géza zelo hitro skušal pomiriti z nemškim vladarjem Otonom I. Glede na dolga leta spopadov z Bizantinci je razumljivo, da se je ogroženi madžarski vladar odločil za Otona.[4] Oton I. je leta 972 na Gézino prošnjo, da mu pošljejo škofa, nemudoma za škofa imenoval Bruna iz Sankt Gallna.[1][3] Tudi sam Géza se je s tisoči ostalih plemičev dal pokristjaniti.[3] Leta 973 je Géza kot že krščeni vladar v Quedlinburg poslal odposlanstvo, ki se je cesarju Otonu poklonilo.[4][8][3] Sam se na cesarjevem dvoru ni pojavil osebno tako kot drugi vladarji in tako mu je uspelo, da Madžarske oziroma Ogrske ni spravil v vazalni odnos do cesarja.[4] Madžari so hkrati dosegli mir z Nemci, [8] pri tem pa so se odrekli bavarskih in moravskih ozemelj.[3]

Gézo so ustoličili tako, da so ga še po starem poganskem običaju dvignili na ščit.[4] Géza je krščanstvo sprejel le navidezno, da bi utrdil svoj položaj in položaj madžarske države proti Nemcem, dejansko pa je ostal pogan.[1] Ko so mu očitali, da je ob krščanskem Bogu častil tudi poganska božanstva, je menda odgovoril, da je dovolj bogat in mogočen, da si to lahko privošči.[4][8] Vendar pa je bilo širjenje krščanstva zanj pomenbno, ker je utrjevalo njegovo davčno oblast (»Dajte cesarju kar je cesarjevega«), obenem pa je krščanstvo zagovarjalo načelo primogeniture ali nasledstva po prvorojencu[4] in Gézi pomagalo pri preseganju tradicije dinastije Árpádovcev, da je oblast po starešinskem načelu dedoval najstarejši moški član rodbine.[1] Prestolonaslednik Vajk je bil krščen kot Štefan, Géza pa je zanj uredil tudi poroko z bavarsko princeso Gizelo.[1]

Pri utrjevanju osrednje davčne in politične oblasti je Géza po vojaško obračunal z nepokorno plemensko aristokracijo, le gyula z imenom Gyula, ki je tedaj vladal Transilvaniji, je še ohranil ločeno oblast.[9] Od sorodnikov je velike in okrutne politične čistke uspel preživeti Koppány.[3]

Veliki knez je zaradi svoje vojaške politike potreboval močno vojsko. V svoje utrdbe je vabil vojaštvo, ki je zaradi razpadanja plemenske ureditve zapuščalo plemenske združbe, v elitni najemniški konjenici, ki so ji verjetno poveljevali nemški vitezi, pa so kot prevladovali Varjagi, Hrvati in Bolgari.[9] Ti nemški vitezi so na Madžarsko prišli predvsem kot spremstvo bavarske kraljične Gizele, hčerke kralja Henrika.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 Horvath, B. (2009): str. 22.
  2. ^ 2,0 2,1 Gönz, L. (2004): str. 20.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Pál, E. (2001): str. 26.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 4,8 Kontler, L. (2005): str. 42.
  5. ^ Kontler (2005): str. 39.
  6. ^ Pal, E. (2001): str. 15.
  7. ^ 7,0 7,1 Kontler, L. (2005): str. 41.
  8. ^ 8,0 8,1 8,2 Gönz, L. (2004): str. 19.
  9. ^ 9,0 9,1 Kontler, L. (2005): str. 43.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Engel, Pál (2001). The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary. United states: St. Martin Press. ISBN 1-85043-977-X. 
  • Gönz, László (2004). Kratka zgodovina Madžarov. Murska Sobota: Franc-Franc. ISBN 961-219-077-1. 
  • Horváth, Bernadetta (2009). Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. ISBN 978-961-234-631-7. 
  • Kontler, László (2005). Madžarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica. ISBN 961-213-148-1. 
Géza Madžarski
Rojen: ca. 945 Umrl: 997
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Taksony
veliki knez,
972 –997
Naslednik: 
Štefan I.